Členi tega predloga izhajajo iz spodaj navedenih predpisov in iz uradnega opisa Finančne uprave RS.
Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.
Zakon o davčnem postopku, 2. člen, tretji odstavek
Za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena z mednarodno pogodbo, z zakonom o obdavčenju, s tem zakonom, zakonom, ki ureja davčno službo, zakonom, ki ureja carinsko službo, ali zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
Zakon o davčnem postopku, 89. člen
V obnovi postopka se za krajevno pristojen organ šteje organ, ki je izdal odločbo v postopku, ki se obnavlja. Obnovo zaradi novih dejstev ali novih dokazov lahko davčni organ začne po uradni dolžnosti v šestih mesecih od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze, po preteku petih let od vročitve odločbe zavezancu za davek pa se obnova po uradni dolžnosti ne more začeti. V teh rokih lahko predlaga obnovo postopka tudi zavezanec za davek. Zoper sklep o obnovi postopka pritožba ni dovoljena; sklep se lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo.
Zakon o davčnem postopku, 90. člen, prvi in tretji odstavek
Če se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil zaradi očitne napake previsoko odmerjen davek, davčni organ tako odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek. Odločbo izda do poteka zastaralnega roka za vračilo davka organ prve stopnje, ki je izdal prejšnjo odločbo.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 260. člen
Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, se obnovi iz desetih razlogov: novih dejstev ali dokazov, ponarejene listine oziroma krive izpovedbe ali kaznivega dejanja, pravnomočno spremenjene sodbe, drugače rešenega predhodnega vprašanja, ugodne odločbe na podlagi neresničnih navedb, sodelovanja uradne osebe, ki bi morala biti izločena, odločanja uradne osebe brez pravice izdati odločbo, napačne sestave kolegijskega organa, opustitve udeležbe stranke ali stranskega udeleženca in napak pri zastopanju stranke.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 261. člen, prvi in drugi odstavek
Obnovo upravnega postopka lahko predlaga stranka, organ, ki je izdal odločbo, pa lahko začne obnovo po uradni dolžnosti. Zaradi okoliščin iz 1., 6., 7. in 8. točke 260. člena sme stranka predlagati obnovo le, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 263. člen
Stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, začetek teka roka pa je za vsak obnovitveni razlog določen posebej. Po preteku treh let od dokončnosti odločbe se obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti, izjemoma pa je mogoča tudi pozneje, in sicer samo iz razlogov iz 2., 3. in 4. točke 260. člena.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 265. člen
Stranka mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog, in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 266. člen
Predlog za obnovo postopka se izroči ali pošlje organu, ki je odločal o zadevi na prvi stopnji, ali organu, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan. O predlogu odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, na katero se predlog nanaša.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 267. člen
Organ preizkusi, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se opira, verjetno izkazana; če ti pogoji niso izpolnjeni, predlog s sklepom zavrže. Če so izpolnjeni, preizkusi, ali bi navedene okoliščine oziroma dokazi lahko pripeljali do drugačne odločbe, in če ugotovi, da ne bi, predlog z odločbo zavrne.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 268. člen, prvi odstavek
Če pristojni organ predloga za obnovo ne zavrže in ne zavrne, izda sklep, da se obnova dovoljuje, in določi, v kakšnem obsegu naj se postopek obnovi.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 270. člen, prvi odstavek
Na podlagi podatkov iz prejšnjega in iz obnovljenega postopka izda pristojni organ odločbo o zadevi; z njo lahko pusti prejšnjo odločbo v veljavi ali pa jo odpravi oziroma razveljavi in nadomesti z novo.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 271. člen
Zoper sklep, izdan o predlogu za obnovo postopka, in zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku, je dovoljena pritožba, razen v primerih, ko po določbah tega zakona pritožbe ni.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 272. člen, prvi odstavek
Predlog za obnovo postopka praviloma ne zadrži izvršitve odločbe, glede katere se predlaga obnova; organ, pristojen za odločanje o predlogu, pa lahko odloči, da se izvršitev odloži, dokler se ne odloči o obnovi postopka.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 281. člen, prvi in drugi odstavek
Če se odločba odpravi, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Če se odločba razveljavi, se že nastale pravne posledice ne odpravijo, iz nje pa ne morejo nastati nobene nadaljnje pravne posledice.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 66. člen, prvi odstavek
Vloga mora biti razumljiva in mora obsegati navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca ter osebno ime oziroma firmo in prebivališče oziroma sedež vložnika.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 262. člen
Če je bila odločba, glede katere se predlaga obnova, predmet upravnega spora, se sme dovoliti obnova samo zaradi tistih dejstev, ki jih je organ ugotovil v prejšnjem upravnem postopku, ne pa tudi zaradi tistih, ki jih je ugotovilo sodišče.
Zakon o upravnih taksah, 28. člen, 4. točka
Taks so oproščeni dokumenti in dejanja v zvezi s postopki pred davčnim organom, razen v taksni tarifi naštetih odločb s področja trošarin in davka na dodano vrednost.
Finančna uprava RS, Davčni postopek
Davčni postopek je posebni upravni postopek, urejen v Zakonu o davčnem postopku. Poslovni subjekti vlagajo vse vloge elektronsko prek eDavkov, za pooblaščenca, ki je poslovni subjekt, pa ta obveznost velja tudi, kadar zastopa zavezanca fizično osebo; Finančna uprava RS se pri tem sklicuje na 46.a člen Zakona o davčnem postopku. Za fizične osebe splošna obveznost vlaganja prek eDavkov ne velja.