Preskoči na vsebino

Zunajsodna poravnava

Pogodba, s katero upnik in dolžnik z vzajemnimi popustitvami prekineta spor ali odpravita negotovost glede terjatve, ne da bi o njej odločalo sodišče. Najpogosteje se sklene tako, da upnik odpiše del terjatve ali privoli v obročno odplačevanje, dolžnik pa preostanek pripozna in se zaveže plačati.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuVzorec, ne uradni obrazec

Kako poteka postopek

  1. 1

    Popustiti morata obe stranki

    Poravnava obstaja samo, če popustita obe stranki (1050. člen OZ). Če dolžnik zgolj pripozna dolg, upnik pa ne popusti ničesar, to po tretjem odstavku 1051. člena OZ ni poravnava in pravila o poravnavi se ne uporabljajo — listina takrat velja kot pripoznava dolga.

  2. 2

    Preverite, ali je o pravici mogoče razpolagati

    Predmet poravnave je lahko vsaka pravica, s katero je mogoče razpolagati, in premoženjske posledice kaznivega dejanja; spori o statusnih razmerjih ne morejo biti predmet poravnave (1053. člen OZ). Podpisnik mora biti sposoben razpolagati s to pravico (1052. člen OZ).

  3. 3

    Odločite se, ali je potrebna neposredna izvršljivost

    Navadna pisna poravnava ni izvršilni naslov (17. člen ZIZ). Če upnik želi ob neplačilu takoj predlagati izvršbo brez tožbe, mora biti poravnava sklenjena v obliki notarskega zapisa s soglasjem dolžnika za neposredno izvršljivost (4. člen ZN).

  4. 4

    Če teče pravda, razmislite o sodni poravnavi

    Kadar je tožba že vložena, lahko stranki isto vsebino skleneta kot sodno poravnavo (306. člen ZPP) — ta se vpiše v zapisnik in je izvršilni naslov. Pred vložitvijo tožbe je mogoče sodno poravnavo poskusiti pri okrajnem sodišču po 309. členu ZPP.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Upnik

Več informacij

Vpišite podatke tako, kot so navedeni v listinah o terjatvi (pogodba, račun, sklep).

Zakaj je to potrebno?

Nujna, če bo poravnava podlaga za notarski zapis ali za nadaljnji postopek (21. člen ZIZ).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Pogodba o zunajsodni poravnavi

1. člen — Pogodbeni stranki

Upnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in dolžnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta v ________________, dne ________________, naslednjo pogodbo o zunajsodni poravnavi.

2. člen — Sporno oziroma negotovo razmerje

Med strankama je sporno oziroma negotovo razmerje, ki izhaja iz: ________________.

Upnik zahteva od dolžnika plačilo zneska ________________ EUR, zapadlega dne ________________.

Spor oziroma negotovost je v naslednjem: ________________.

Stranki soglašata, da med njima obstaja spor oziroma negotovost glede tega razmerja in da ga želita s to poravnavo dokončno odpraviti.

3. člen — Vzajemne popustitve

Stranki spor prekineta z vzajemnimi popustitvami: dolžnik pripozna del terjatve in se zaveže plačati pripoznani znesek, upnik pa popusti tako, kot je določeno v tem in v naslednjih členih te poravnave.

Stranki se zavedata, da poravnava obstaja samo, če popustita obe; če bi popustila samo ena stranka, se pravila o poravnavi ne uporabljajo.

4. člen — Pripoznani znesek

Dolžnik pripoznava, da upniku iz razmerja iz 2. člena te poravnave dolguje ________________ EUR (z besedo: ________________).

Stranki soglašata, da je s to pripoznavo pretrgano zastaranje terjatve.

5. člen — Učinek poravnave

S plačilom po tej poravnavi so poravnani vsi zahtevki upnika iz razmerja iz 2. člena te poravnave, vključno z obrestmi in stroški, ki so nastali do sklenitve te poravnave.

Stranki izrecno izjavljata, da iz razmerja iz 2. člena te poravnave po njeni izpolnitvi drug do drugega nimata nobenih nadaljnjih zahtevkov.

Stranki potrjujeta, da je predmet te poravnave pravica, s katero lahko razpolagata, in da se poravnava ne nanaša na statusna razmerja.

6. člen — Poroki in zastavitelji

Če je terjatev iz 2. člena te poravnave zavarovana s poroštvom ali z zastavo tretje osebe, se odgovornost poroka oziroma zastavitelja s to poravnavo ne poveča.

Ta poravnava ne pomeni prenovitve obveznosti, razen če je to v njej izrecno dogovorjeno.

7. člen — Izvršljivost

Stranki sta seznanjeni, da ta poravnava ni izvršilni naslov. Če dolžnik obveznosti iz te poravnave ne izpolni, mora upnik izpolnitev uveljavljati v pravdnem postopku.

Stranki lahko kadar koli sporazumno dosežeta, da se vsebina te poravnave sestavi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa ali sklene kot sodna poravnava.

8. člen — Končne določbe

Stranki izjavljata, da sta to poravnavo sklenili po prosti volji, da razumeta njeno vsebino in da razveljavitve poravnave ne moreta zahtevati zaradi čezmernega prikrajšanja.

Določila te poravnave pomenijo celoto; če je posamezno določilo nično, je nična celotna poravnava, razen če se iz nje vidi, da je sestavljena iz neodvisnih delov.

Spremembe in dopolnitve te poravnave so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz te poravnave stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno in krajevno pristojno sodišče.

Poravnava je sestavljena v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.

Upnik

Dolžnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Poravnava obstaja samo, če popustita obe stranki. Če popusti samo ena — na primer če dolžnik zgolj pripozna dolg — to po tretjem odstavku 1051. člena OZ ni poravnava in pravila o poravnavi se ne uporabljajo.
  • Zunajsodna poravnava ni izvršilni naslov (17. člen ZIZ). Neposredno izvršljiva je le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in dolžnik v njem izjavi soglasje za neposredno izvršljivost, terjatev pa je zapadla (4. člen ZN).
  • Kadar pravda že teče, je isto vsebino mogoče skleniti kot sodno poravnavo, ki se vpiše v zapisnik in je izvršilni naslov (306. in 307. člen ZPP). Pred vložitvijo tožbe je poskus sodne poravnave mogoč pri okrajnem sodišču po 309. členu ZPP.
  • Če je bila poravnava dosežena v mediaciji, se stranke lahko dogovorijo, da se sporazum sestavi kot neposredno izvršljiv notarski zapis, poravnava pred sodiščem ali arbitražna odločba na podlagi poravnave (14. člen ZMCGZ).
  • Predmet poravnave ne morejo biti spori o statusnih razmerjih (1053. člen OZ). Poravnava o ničnem pravnem poslu je nična, tudi če sta stranki za ničnost vedeli (1057. člen OZ).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega vzorca pogodbe o poravnavi ni; pri višjih zneskih ali zapletenih razmerjih naj listino pregleda odvetnik ali notar.

Pogodba o zunajsodni poravnavi

1. člen — Pogodbeni stranki

Upnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in dolžnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta v ________________, dne ________________, naslednjo pogodbo o zunajsodni poravnavi.

2. člen — Sporno oziroma negotovo razmerje

Med strankama je sporno oziroma negotovo razmerje, ki izhaja iz: ________________.

Upnik zahteva od dolžnika plačilo zneska ________________ EUR, zapadlega dne ________________.

Spor oziroma negotovost je v naslednjem: ________________.

Stranki soglašata, da med njima obstaja spor oziroma negotovost glede tega razmerja in da ga želita s to poravnavo dokončno odpraviti.

3. člen — Vzajemne popustitve

Stranki spor prekineta z vzajemnimi popustitvami: dolžnik pripozna del terjatve in se zaveže plačati pripoznani znesek, upnik pa popusti tako, kot je določeno v tem in v naslednjih členih te poravnave.

Stranki se zavedata, da poravnava obstaja samo, če popustita obe; če bi popustila samo ena stranka, se pravila o poravnavi ne uporabljajo.

4. člen — Pripoznani znesek

Dolžnik pripoznava, da upniku iz razmerja iz 2. člena te poravnave dolguje ________________ EUR (z besedo: ________________).

Stranki soglašata, da je s to pripoznavo pretrgano zastaranje terjatve.

5. člen — Učinek poravnave

S plačilom po tej poravnavi so poravnani vsi zahtevki upnika iz razmerja iz 2. člena te poravnave, vključno z obrestmi in stroški, ki so nastali do sklenitve te poravnave.

Stranki izrecno izjavljata, da iz razmerja iz 2. člena te poravnave po njeni izpolnitvi drug do drugega nimata nobenih nadaljnjih zahtevkov.

Stranki potrjujeta, da je predmet te poravnave pravica, s katero lahko razpolagata, in da se poravnava ne nanaša na statusna razmerja.

6. člen — Poroki in zastavitelji

Če je terjatev iz 2. člena te poravnave zavarovana s poroštvom ali z zastavo tretje osebe, se odgovornost poroka oziroma zastavitelja s to poravnavo ne poveča.

Ta poravnava ne pomeni prenovitve obveznosti, razen če je to v njej izrecno dogovorjeno.

7. člen — Izvršljivost

Stranki sta seznanjeni, da ta poravnava ni izvršilni naslov. Če dolžnik obveznosti iz te poravnave ne izpolni, mora upnik izpolnitev uveljavljati v pravdnem postopku.

Stranki lahko kadar koli sporazumno dosežeta, da se vsebina te poravnave sestavi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa ali sklene kot sodna poravnava.

8. člen — Končne določbe

Stranki izjavljata, da sta to poravnavo sklenili po prosti volji, da razumeta njeno vsebino in da razveljavitve poravnave ne moreta zahtevati zaradi čezmernega prikrajšanja.

Določila te poravnave pomenijo celoto; če je posamezno določilo nično, je nična celotna poravnava, razen če se iz nje vidi, da je sestavljena iz neodvisnih delov.

Spremembe in dopolnitve te poravnave so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz te poravnave stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno in krajevno pristojno sodišče.

Poravnava je sestavljena v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.

Upnik

Dolžnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • S poravnavo stranki, med katerima je spor ali negotovost glede pravnega razmerja, z vzajemnimi popustitvami prekineta spor in določita svoje medsebojne pravice in obveznosti (Obligacijski zakonik, 1050. člen).
  • Popustiti morata obe stranki; če popusti samo ena, na primer če dolžnik zgolj pripozna dolg, to ni poravnava in pravila o poravnavi zanjo ne veljajo (OZ, 1051. člen, tretji odstavek).
  • Popustitev je lahko odpis dela terjatve, znižanje obrestne mere, podaljšanje roka, privolitev v delna odplačila ali prevzem nove obveznosti (OZ, 1051. člen, prvi odstavek).
  • Za poravnavo zakon ne predpisuje oblike; za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa (OZ, 51. člen).
  • Predmet poravnave je lahko vsaka pravica, s katero je mogoče razpolagati; spori o statusnih razmerjih ne morejo biti predmet poravnave (OZ, 1053. člen).
  • Zunajsodna poravnava ni izvršilni naslov: izvršilni naslovi so izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiva odločba v upravnem postopku in izvršljiv notarski zapis (Zakon o izvršbi in zavarovanju, 17. člen).
  • Poravnava postane neposredno izvršljiva, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in zavezanec v njem izjavi soglasje za neposredno izvršljivost, terjatev pa je zapadla (Zakon o notariatu, 4. člen).
  • S pripoznavo dolga v poravnavi se pretrga zastaranje terjatve (OZ, 364. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi poravnave izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 1050. in 1051. člen

    Osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost. Popustitev je lahko delna ali popolna pripoznava zahtevka, odpoved zahtevku, prevzem nove obveznosti, zmanjšanje obrestne mere, podaljšanje roka ali privolitev v delna odplačila. Če popusti samo ena stranka, to ni poravnava.

  • Obligacijski zakonik, 1052. in 1053. člen

    Za sklenitev poravnave je potrebna sposobnost razpolagati s pravico, ki je predmet poravnave. Predmet poravnave je lahko vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga, in premoženjske posledice kaznivega dejanja; spori o statusnih razmerjih to ne morejo biti.

  • Obligacijski zakonik, 1054. in 1055. člen

    Za pogodbo o poravnavi veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega. Zaradi čezmernega prikrajšanja se razveljavitev poravnave ne more zahtevati.

  • Obligacijski zakonik, 1056. člen

    Če je s poravnavo izvršena prenovitev obveznosti, je porok prost odgovornosti in preneha zastava tretjega. Odgovornost poroka in zastavitelja se s poravnavo lahko zmanjša, ne pa poveča, razen če se s poravnavo strinjata.

  • Obligacijski zakonik, 1058. in 1059. člen

    Poravnava je nična, če temelji na zmotnem prepričanju obeh pogodbenikov, da obstaja pravno razmerje, ki ga v resnici ni. Določila poravnave pomenijo celoto, zato je celotna poravnava nična, če je nično posamezno določilo, razen če je sestavljena iz neodvisnih delov.

  • Obligacijski zakonik, 364. člen

    Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg. Dolg lahko pripozna z izjavo, dano upniku, ali posredno, na primer s plačilom na račun, s plačilom obresti ali z danim zavarovanjem.

  • Obligacijski zakonik, 378. člen

    Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti.

  • Obligacijski zakonik, 51. člen

    Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa. Zahteva po določeni obliki velja tudi za vse poznejše spremembe ali dopolnitve pogodbe.

  • Obligacijski zakonik, 3. člen

    Udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.

  • Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti, 2. člen

    Predpisana obrestna mera zamudnih obresti je vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk. Velja za šestmesečno obdobje, ki se začne 1. januarja oziroma 1. julija; višino objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu RS.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 17. člen

    Izvršilni naslovi so izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiva odločba in poravnava v upravnem postopku, izvršljiv notarski zapis ter druga listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov. Zunajsodna poravnava med njimi ni navedena.

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, 21. člen

    Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti.

  • Zakon o notariatu, 4. člen

    Notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, je izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla.

  • Zakon o pravdnem postopku, 306. in 307. člen

    Stranke lahko med postopkom pred pravdnim sodiščem kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava). Sporazum strank se vpiše v zapisnik; sodna poravnava je sklenjena, ko stranki zapisnik prebereta in podpišeta. Pred sodiščem se ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati.

  • Zakon o pravdnem postopku, 309. člen

    Kdor namerava vložiti tožbo, lahko pri okrajnem sodišču, na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče, poskusi doseči sodno poravnavo. Stroške takega postopka plača predlagatelj.

  • Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah, 14. člen

    Stranke se lahko sporazumejo, da se sporazum o rešitvi spora sestavi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, poravnave pred sodiščem ali arbitražne odločbe na podlagi poravnave.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za zunajsodno poravnavo?

Ne. Uradnega obrazca ali uradnega vzorca pogodbe o poravnavi ni. Obligacijski zakonik v 1050. in 1051. členu določa, kaj mora poravnava vsebinsko imeti, oblike pa ne predpisuje; besedilo sestavita stranki sami.

Ali moram zunajsodno poravnavo skleniti v pisni obliki?

Zakon tega ne zahteva — za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa (51. člen OZ). Pisna oblika je vseeno smiselna, ker je poravnava dokaz o pripoznavi dolga in o odpisu dela terjatve.

Ali lahko na podlagi zunajsodne poravnave takoj predlagam izvršbo?

Ne. Zunajsodna poravnava ni med izvršilnimi naslovi iz 17. člena ZIZ. Če dolžnik ne plača, mora upnik najprej doseči izvršilni naslov — praviloma s tožbo — razen če je bila poravnava sklenjena kot neposredno izvršljiv notarski zapis.

Kako naredim poravnavo neposredno izvršljivo?

Pri notarju, v obliki notarskega zapisa. Notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati ali storiti in glede katere je dovoljena poravnava, je izvršilni naslov, če zavezanec v istem ali posebnem notarskem zapisu izjavi soglasje za neposredno izvršljivost in je terjatev zapadla (4. člen ZN).

Koliko stane zunajsodna poravnava in ali se plača davek?

Ta obrazec je brezplačen, sama sklenitev poravnave pa ne zahteva plačila sodne takse, ker sodišče v postopku ne sodeluje. Stroški nastanejo le, če stranki poravnavo sklepata pri notarju ali odvetniku; notarsko plačilo se odmeri po notarski tarifi.

Kdaj poravnava začne veljati?

Ko jo stranki skleneta, torej pri pisni poravnavi z podpisom obeh strank. Za pogodbo o poravnavi veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega (1054. člen OZ); odložni pogoj ali kasnejši začetek učinkovanja si stranki lahko dogovorita sami.

Ali lahko poravnavo pozneje izpodbijam, če menim, da sem preveč popustil?

Zaradi čezmernega prikrajšanja ne — 1055. člen OZ to izrecno izključuje. Poravnava je nična, če temelji na zmotnem prepričanju obeh strank, da obstaja pravno razmerje, ki ga v resnici ni, in brez tega zmotnega prepričanja med njima ne bi bilo niti spora niti negotovosti (1058. člen OZ).

V čem se zunajsodna poravnava razlikuje od sodne?

Sodno poravnavo stranki skleneta med postopkom pred pravdnim sodiščem, vpiše se v zapisnik in je izvršilni naslov (306. in 307. člen ZPP, 17. člen ZIZ). Zunajsodna poravnava je navadna pogodba med strankama in izvršilnega naslova ne ustvari.

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Dolgovi in izvršba.