QONNEXA, UPRAVLJANJE STORITEV, D.O.O.Finance in poslovna tveganja

POJASNILA K IZKAZOM

1. PRILOGA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1.1. POVZETEK RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN PREDPOSTAVK

Pri izdelavi računovodskih izkazov za leto 2025 so upoštevana določila Slovenskih računovodskih

standardov in temeljni računovodski predpostavki – upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in

upoštevanje časovne neomejenosti delovanja.

Izkaz stanja ima obliko dvostranske uravnotežene bilance stanja. Izkaz poslovnega izida ima

obliko stopenjskega zaporednega izkaza poslovnega izida in je sestavljen po različici I. Izkaz

gibanja kapitala, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala, ima

obliko sestavljene razpredelnice sprememb vseh sestavin kapitala.

Pravila in postopki, ki jih poslovodstvo uporablja pri pripravljanju in predstavitvi računovodskih

izkazov, temeljijo na zgornjih osnovah, pri čemer so nekatere od računovodskih usmeritev izbirne

in se poslovodstvo lahko samostojno odloči za uporabo ene od možnih različic. Povzetek

splošnih računovodskih usmeritev in računovodskih usmeritev, ki jih v zvezi z vrednotenjem

posameznih bilančnih postavk uporablja družba, je naslednji:

• Opredmetena osnovna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za pripoznanje, se ob začetnem

pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in

nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njihovi usposobitvi

za nameravano uporabo. Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva velika, se

razporedi na njegove dele. Opredmetena osnovna sredstva se amortizirajo posamično v skladu s

časovno linearno metodo. Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev letu 2025 ni bilo

opravljeno.

• Finančne naložbe so večinoma naložbe v kapital drugih podjetij ali finančne naložbe v posojila,

pojavljajo pa se tudi kot finančna sredstva drugačne narave, ki niso vezana na opravljanje storitev

v proučevanem podjetju. Poslovne terjatve se ne štejejo kot finančne naložbe, razen tistih, ki so v

posesti za trgovanje. Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v: finančna

sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, finančne naložbe v posesti do

zapadlosti v plačilo, finančne naložbe v posojila ali za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Po

začetnem pripoznanju se finančna sredstva izmerijo po pošteni vrednosti, brez odštetja stroškov

posla, ki se utegnejo pojaviti ob prodaji ali drugačni odtujitvi, razen a) finančnih naložb v posojila,

ki se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti; b) finančnih naložb v posesti do

zapadlosti v plačilo, ki se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti; ter c)

finančnih naložb v kapitalske inštrumente, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in

katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti; take finančne naložbe se izmerijo po

nabavni vrednosti.

• Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve in druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po

predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena.

Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma

kratkoročno odložene odhodke ter kratkoročno ne zaračunane prihodke, ki se izkazujejo posebej

in razčlenjujejo na pomembnejše vrste. Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo

kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma kratkoročno vnaprej vračunane odhodke in

kratkoročno odložene prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.

• Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni

čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja

in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta.

• Dolgoročni in kratkoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih

sredstev. Dolgovi so lahko finančni, ko posojilodajalci vnašajo v podjetje denarna sredstva ali

poslovni, ko dobavitelji vnašajo v podjetje prvine, potrebne pri proizvajanju in opravljanju storitev.

Finančni dolgovi so dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb, dobljene vloge, izdani

vrednostni papirji in dolgovi do najemodajalcev v primeru finančnega najema. Poslovni dolgovi so

dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, dolgovi do najemodajalcev za poslovne

najeme, kratkoročne obveznosti do zaposlencev, države ter obveznosti v zvezi z razdelitvijo

poslovnega izida. Dolgoročne dolgove je treba vrniti oziroma poravnati v obdobju, daljšem od

enega leta, kratkoročne dolgove pa v obdobju do enega leta. Prevrednotenje kratkoročnih in

dolgoročnih dolgov je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavlja kot

prevrednotenje zaradi njihove oslabitve, pa tudi kot prevrednotenje dolgov zaradi njihove

okrepitve.

• Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Poslovni

prihodki in finančni prihodki se štejejo kot redni prihodki. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje

in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki. Prevrednotovalni poslovni prihodki se

pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot presežki

njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo. Finančni prihodki so prihodki od

naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami, pa tudi v

zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih pa tudi

prevrednotovalni finančni prihodki. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od

poslovnega izida drugih (na primer prejete obresti), in finančne prihodke, ki so odvisni od

poslovnega izida drugih (na primer prejete dividende).

• Odhodki se razvrščajo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke. Poslovni

odhodki in finančni odhodki so redni odhodki. Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim

stroškom v obračunskem obdobju, povečanim za stroške, ki se zadržujejo v začetnih zalogah

proizvodov in nedokončane proizvodnje ter zmanjšanim za stroške, ki se zadržujejo v končnih

zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo

v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi

zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja

kapitala iz njihove predhodne okrepitve. Poslovni odhodki se po namenu (funkciji) razvrščajo na

nabavno vrednost prodanih količin ter na posredne stroške nabavljanja in prodajanja, neposredne

stroške prodajanja, posredne stroške skupnih služb in prevrednotovalne poslovne odhodke, ki

niso stroški. Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje.

Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove

oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala. Druge

odhodke sestavljajo neobičajne postavke (izredni odhodki) in ostali odhodki, ki zmanjšujejo

poslovni izid.

1.2. RAZKRITJA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM:

• Družba nima pogojnih finančnih obveznosti, ki niso vključene v bilanci stanja.

• Družba nima obveznosti, ki bi bile zavarovane s stvarnim jamstvom.

• Družba ne izkazuje predujmov in posojil, ki bi bili odobreni članom poslovodstva, nadzornikom

ali zaposlenim, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe.

• Družba nima lastnih deležev in med poslovnim letom ni imela lastnih deležev.

• Čisti dobiček poslovnega leta ostaja nerazporejen.