Horvatova kuščarica (Iberolacerta horvathi) je dokumentirana slovenska kuščarica. Na Pokljuki je terenska notica opisala najdbo treh osebkov v skalnatem in gozdnem okolju.
Slovenska najdba: kuščarica s škorpijonom
Horvatovo kuščarico so neposredno opazovali pri lovu na škorpijona tudi v Sloveniji. Zapis v reviji Herpetology Notes opisuje odraslega samca, ki ga je Tomi Trilar 4. maja 2008 približno ob 10.40 opazoval v mešanem gozdu pri Podblici na Jelovici. Na skalni čistini ob cesti je v čeljustih držal že mrtvo samico škorpijona Euscorpius gamma in jo žvečil.
Kuščarica se je s plenom umaknila v skalno razpoko. Nekaj sekund zatem se je pojavila na drugi strani, kjer je škorpijona držala za nogo. Ustavila se je na skali in se približno tri minute sončila. Ko so sonce prekrili oblaki, se je s plenom znova umaknila v razpoko in se ni več pokazala. To opazovanje neposredno dokumentira tako slovensko pojavljanje kuščarice kot zaužitje velikega, potencialno nevarnega plena. Ne kaže pa, kako pogosto so škorpijoni del njene prehrane.
Viri: Žagar, Trilar in Carretero — Horvath’s rock lizard feeding on a scorpion in Slovenia, 2011
Izbira skal in hladnejših površin
Raziskava mikroživljenjskega prostora je primerjala Horvatovo in pozidno kuščarico na treh lokacijah. Na eni je živela samo Horvatova kuščarica, na drugi samo pozidna, na tretji pa obe. Lokacija samo s Horvatovo kuščarico je imela več skalnih površin in je bila najhladnejša; skupna lokacija je ponujala največjo raznolikost površin in temperatur.
Horvatove kuščarice so izbirale skoraj izključno skale. Pozidne kuščarice so pogosteje izbirale tla, vendar so uporabljale raznovrstnejše drobne življenjske prostore. Horvatove kuščarice so se zadrževale na površinah, ki so bile hladnejše od razpoložljivih, pozidne pa so izbirale toplejše. Raziskovalci med samostojnim in skupnim pojavljanjem niso našli razlik v izbiri prostora pri posamezni vrsti. Rezultat zato opisuje vrstno razliko v izboru površin in njihovih temperatur, ne splošne trditve, da nobena Horvatova kuščarica ne prenese toplote.
Potrjene Horvatove kuščarice v Pokljuški soteski
V Pokljuški soteski so 15. avgusta 2020 našli tri Horvatove kuščarice na približno 800 metrih nadmorske višine. Dve odrasli živali sta se okoli desete ure sončili na skalni steni pri vhodu v Pokljuško luknjo. Stena je bila delno porasla s travnatimi zaplatami. Eno kuščarico so fotografirali od blizu in določili kot samico. Na fotografijah je bila med drugim vidna ločena razporeditev obeh nadnosnih lusk, kar je pomagalo pri vrstni določitvi.
Tretja kuščarica je bila približno sto metrov v notranjosti gozda na strmem bregu nad potjo. Tam krošnje niso prepuščale neposrednega sonca, prostor pa je bil zaradi bližnje soteske nekoliko vlažen. V neposredni bližini je bila tudi živorodna kuščarica. Obe so fotografirali in določili po vidnih telesnih značilnostih. Najbližji že objavljeni podatki o Horvatovi kuščarici so bili pri Mrzlem studencu, približno pet kilometrov jugozahodno. Zapis torej prinaša konkretno novo lokaliteto znotraj že znanega pokljuškega območja.
Viri: Konc — Novi podatki o Horvatovi kuščarici za Pokljuko, 2020
Skale, podnebje in zahodna meja razširjenosti
V letih 2016–2018 so raziskovalci preiskali 118 lokacij v italijanskih deželah Veneto in Trentino - Južna Tirolska. Horvatovo kuščarico so našli na štirih novih lokacijah in njeno prisotnost potrdili še na treh že znanih. Nova najdba v dolini San Lucano je znano zahodno mejo razširjenosti pomaknila za devet kilometrov. Druge nove najdbe so zapolnile del vrzeli med prej znanimi območji.
Za model možne razširjenosti so uporabili sto najdb iz Italije, Avstrije in Slovenije. Največji prispevek k modelu je imela razgibanost površja, 33 odstotkov, sledila je kamninska podlaga s 26,5 odstotka. V model so bile vključene tudi temperatura najhladnejše četrtine leta, usmerjenost pobočij, količina poletnih padavin in njihova sezonskost. Trinajst najbolj zahodnih najdb je ležalo na območjih z manj poletnimi padavinami kot preostalih 87. Raziskovalci so zato manjšo količino poletnega dežja obravnavali kot možno razlago redkejšega pojavljanja proti zahodu.
Kočevski poskus: poraba kisika in presnovni potencial
Poleti 2013 so na Kočevskem zbrali odrasle samce Horvatove in pozidne kuščarice. V poskusu so uporabili 26 Horvatovih ter 32 pozidnih kuščaric. Merili so porabo kisika pri 20 in 28 °C. Pri obeh vrstah je bila poraba večja pri višji temperaturi, med vrstama pa značilne razlike niso zaznali. Pozidni samci so bili v vzorcu težji, vendar je podobnost porabe kisika ostala tudi po upoštevanju telesne mase.
Drugo merilo je bila aktivnost sistema prenosa elektronov v tkivu repa. Ta opisuje encimski presnovni potencial, ne istega kot dejanska poraba kisika cele živali. Horvatove kuščarice so dosegle višje vrednosti tega potenciala. Razmerje med potencialom in izmerjeno presnovo pa se med vrstama ni značilno razlikovalo. Avtorji so višji potencial Horvatove kuščarice obravnavali kot možno prednost v toplotno zahtevnejšem okolju, vendar niso ugotovili, da bi pri obeh preizkušenih temperaturah preprosto porabila več kisika kot pozidna kuščarica.
Slovenska raziskava jajčec in izvaljenih mladičev
Raziskava razmnoževanja je uporabila breje samice Horvatove kuščarice iz slovenske naravne populacije. Jajčeca so odložile v laboratorijskih razmerah, kjer so raziskovalci primerjali velikost samic, jajčec in izvaljenih mladičev. Samica je odložila eno skupino jajčec na leto; v njej so bila povprečno tri, razpon pa je bil od enega do petih jajčec. Večje samice so imele širša jajčeca z večjo prostornino.
Pri večjih skupinah jajčec sta se povprečna dolžina in prostornina posameznega jajčeca zmanjšali, tudi po upoštevanju velikosti samice. Inkubacija je v tem poskusu trajala povprečno 44 dni. Večja masa jajčeca je bila povezana z večjo celotno dolžino in maso mladiča ter krajšim časom do izvalitve. Te povezave kažejo, da število jajčec in velikost mladičev nista neodvisni lastnosti, ampak del istega razmnoževalnega vložka.
Genska raznolikost in pretekla zatočišča
Genska raziskava iz leta 2021 je povezala dotedanje podatke o razširjenosti Horvatove kuščarice z novimi najdbami in analizo dednih označevalcev. Raziskovalci so preučili en mitohondrijski in en jedrni označevalec. Ugotovili so precejšnjo gensko raznolikost. Njihova analiza je nakazala, da je kuščarica pleistocenske poledenitve verjetno preživela v najmanj dveh glavnih zatočiščih: enem v južnem ter drugem v osrednjem ali severnem delu območja.
Analiza pretekle demografije je pri južnih populacijah nakazala zmeren upad, ki se je začel ob nastopu eemskega medledenega obdobja. Pri severnih populacijah je nakazala širjenje v poznem pleistocenu. Model ustreznosti življenjskega prostora je poleg možnih območij nadaljnjega iskanja pokazal tudi neprimerna območja, ki so se ujemala z verjetnimi ovirami pretoka genov. Ti rezultati pojasnjujejo pretekle populacijske povezave; niso neposredno merjenje današnjega števila kuščaric.
Slovenske raziskave krvnih zajedavcev
Na slovenskih lokacijah so v letih 2018 in 2019 preučevali krvne zajedavce Horvatovih in pozidnih kuščaric. Za primerjavo pogostosti ter intenzivnosti okužb so zbrali krvne razmaze na osmih lokacijah, med katerimi so bile tudi lokacije s skupnim pojavljanjem obeh vrst. Analizirali so 137 razmazov: 76 Horvatovih in 61 pozidnih kuščaric. Zajedavce so zaznali pri 73 odstotkih Horvatovih in 41 odstotkih pozidnih kuščaric iz tega vzorca.
Genetska analiza je pokazala zajedavce iz rodu Karyolysus in šest novih različic preučevanega dednega označevalca. Najpogostejša različica je bila prisotna na osmih lokacijah in pri obeh kuščaričjih vrstah; drugo deljeno različico so našli na štirih. Rezultat tako pokaže, da lahko obe vrsti gostita sorodne krvne zajedavce, čeprav njihova pogostost ni enaka. Raziskovalci so pri Horvatovi kuščarici ugotovili pogostejšo in intenzivnejšo okuženost.
Viri: Dajčman in sodelavci — Shared haemogregarine infections in competing lacertids, 2021/2022
Horvatova kuščarica se umakne prej
Terenski poskus na Kočevskem leta 2012 je primerjal odziv odraslih Horvatovih in pozidnih kuščaric na približevanje človeka. Opazovalec je hodil počasi in meril razdaljo, pri kateri je kuščarica začela bežati, ter njeno vračanje iz skrivališča. Vključil je 59 Horvatovih in 19 pozidnih kuščaric. Horvatove kuščarice so začele bežati, ko je bil opazovalec še bolj oddaljen, in so ostale v skrivališču dlje časa.
Dolžina poti do skrivališča se med vrstama ni značilno razlikovala. Tudi med samci in samicami niso ugotovili značilnih razlik v teh odzivih. Vpliv vrste je ostal izrazit po upoštevanju tipa površine, na kateri so kuščarico najprej zagledali. Raziskava zato opisuje previdnejše umikanje Horvatove kuščarice v preučevanem območju; ne kaže, da bi živali nujno potrebovale bolj oddaljeno skrivališče.
Viri: Žagar, Bitenc, Vrezec in Carretero — Predators as mediators, 2015
Izguba vode se med kuščaricama razlikuje
Laboratorijska primerjava Horvatovih in pozidnih kuščaric je preverila izbiro telesne temperature ter izgubo vode z izhlapevanjem. Povprečna izbrana temperatura med vrstama ni bila različna, razlikovalo pa se je njeno spreminjanje. Pri pozidni kuščarici se je izbrana temperatura od pomladi do poletja povečala bolj kot pri Horvatovi. Raziskovalci so zato opozorili na pomen natančnosti uravnavanja temperature in njenega sezonskega vzorca.
Izguba vode je bila pri pozidnih kuščaricah večja tako pri primerjavi trenutnih stopenj kot pri skupni izgubi v dvanajsturnem poskusu. Največje razlike v nakopičeni izgubi vode so nastale v zadnjih urah, od devete do dvanajste ure poskusa. V preizkušenih razmerah je Horvatova kuščarica torej izgubljala manj vode. Raziskava s tem pokaže, da podobna povprečna izbrana temperatura še ne pomeni enakega odziva na toplotne in vodne razmere.
Viri: Osojnik in sodelavci — Ecophysiological Dissimilarities of Two Sympatric Lizards, 2013
Manjši življenjski prostor v dolini Uccea
Starejša italijanska raziskava je spremljala Horvatove in pozidne kuščarice, ki so skupaj živele v dolini Uccea pri Resiji. Terensko delo je potekalo poleti 1992, spomladi in poleti 1993 ter spomladi 1994. Označene odrasle samce in samice so nato opazovali v različnih delih dneva. Tako so dobili podatke o njihovem prostoru in vedenju, ne le seznam najdb.
V dveh letih opazovanja so bili zabeleženi premiki Horvatovih kuščaric v povprečju 7,36 metra, premiki pozidnih pa 15,66 metra. Primerjava življenjskih prostorov je nakazala, da je bil prostor pozidnih kuščaric od tri- do devetkrat večji. Avtorji so pri njih opisali tudi veliko agresivnosti do druge vrste. To so rezultati določene skupne italijanske populacije in načina spremljanja, ne največja možna razdalja, ki jo lahko prepotuje Horvatova kuščarica.
Alpski popisi so zaznali tudi zimsko aktivnost
Mesečni popisi leta 2019 in 2020 so potekali v dveh italijanskih alpskih območjih: dolini Lumiei in dolini Raccolana. Prvo je ležalo na približno 1500 metrih, drugo na približno tisoč metrih nadmorske višine. Kuščarice so šteli vzdolž kilometrskih poti. Število opaženih živali je bilo največje od junija do septembra in najmanjše od novembra do marca. V dolini Lumiei je mesečni indeks dosegel največ 32 živali na kilometer, v dolini Raccolana pa 21.
Kljub visoki nadmorski višini so na ugodnih mestih zaznali aktivne živali tudi pozimi. Decembra 2019 je bila po toplejšem obdobju v vsakem območju opažena vsaj ena kuščarica. Mladiči so bili v prvem območju opaženi od junija do oktobra, v drugem od maja do oktobra. Oktobra 2020 so v območju Raccolana sestavljali več kot 80 odstotkov preštetih živali. Med popisi so v dolini Lumiei zabeležili tudi tri povožene Horvatove kuščarice.
Viri: Rassati — Biennial census of Horvath’s rock lizard in two Alpine areas, 2021
Dovžanova soteska: neposredno potrjena najdba v Karavankah
Vesna Cafuta je 13. junija 2009 v Dovžanovi soteski opazovala samico Horvatove kuščarice. Najdba je bila zabeležena ob pol štirih popoldne na približno 650 metrih nadmorske višine. Vreme je bilo sončno. Žival je bila na strmi cestni brežini, obrnjeni proti zahodu, z malo rastja. Mesto je ležalo na robu mešanega gozda in blizu skalne stene. Skozi sotesko teče Tržiška Bistrica, dolina pa je na tem delu usmerjena od severovzhoda proti jugozahodu.
Objavljena notica je najdbo predstavila kot prvi zapis vrste za slovenski del Karavank. To ne pomeni prve najdbe Horvatove kuščarice v vsej Sloveniji: vrsta je bila v drugih slovenskih območjih že poznana. Karavanška najdba je dopolnila takratno razširjenost z natančno opisanim skalnatim mestom na gozdnem robu. Avtorica je kot nadaljnja območja za preverjanje predlagala tudi globoke gozdnate soteske, vendar predlog za raziskovanje sam po sebi ni zapis opažene živali.
Viri: Cafuta — First record of Horvath’s rock lizard in the Karavanke Mts., Slovenia, 2010
Delno melanistični samec z Žurgarske stene
Na Žurgarski steni pri Žurgah blizu Čabra je bil 19. maja 2011 najden nenavadno temen samec. Mesto je ležalo v Sloveniji, na 904 metrih nadmorske višine. Hrbet je bil siv, s črnimi bočnimi progami in dvema vrstama črnih peg. Pege so blizu zadnjih nog izginile, po zgornji strani repa pa so se nadaljevale v eni osrednji vrsti. Običajnega olivno zelenega odseva na hrbtu pri tej živali ni bilo.
Trebušna stran in spodnja stran glave sta bili skoraj črni, z rumenkastim odsevom. Šarenica je bila temno siva. Avtorja sta obarvanost opisala kot delni melanizem. Samec je imel glavo in trup dolga 48 milimetrov, rep 95 milimetrov ter maso 2,5 grama. Njegova glava je bila široka 7,3 milimetra in visoka 5,1 milimetra. Druge Horvatove kuščarice, opažene na istem mestu, so bile običajno obarvane. Opis zato dokumentira posebno barvno različico posameznega samca, ne običajne barve celotne tamkajšnje populacije.
Viri: Delić in Žagar — First record of partial melanism in Horvath’s rock lizard from Slovenia, 2011
Pogosta vprašanja o vrsti
Ali Horvatova kuščarica živi v Sloveniji?
Da. Neposredna terenska notica dokumentira samico iz Dovžanove soteske v slovenskem delu Karavank.
Preverite vir odgovoraKoliko jajčec izleže samica?
V raziskani slovenski populaciji je bilo v enem letnem leglu od enega do petih jajčec, povprečno tri.
Preverite vir odgovoraAli se prehranjuje tudi s škorpijoni?
Da. Pri Podblici na Jelovici je bil opažen samec, ki je obdeloval mrtvo samico škorpijona Euscorpius gamma.
Preverite vir odgovoraAli so lahko osebki zelo temni?
Da. Z Žurgarske stene je opisan delno melanistični samec s skoraj črno trebušno stranjo.
Preverite vir odgovoraAli se ob nevarnosti skriva v zavetje?
V terenski primerjavi na Kočevskem je pred približujočim se opazovalcem pobegnila in ostala v skrivališču dlje kot pozidna kuščarica.
Preverite vir odgovoraAli je lahko aktivna tudi pozimi?
Italijanski alpski popis je po toplejšem obdobju zaznal aktivni živali decembra 2019. To je konkretno opazovanje, ne splošno pravilo za vse populacije.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Izvirna uredniška predstavitev povezuje podatke za Slovenijo s splošno biologijo vrste. Leto raziskave ni nujno leto objave; zgodovinskih ocen ne prikazujemo kot današnje številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
- Žagar, Trilar in Carretero — Horvath’s rock lizard feeding on a scorpion in Slovenia, 2011
Herpetology Notes 4, 307–309. Konkretno opazovanje pri Podblici na Jelovici, 4. maja 2008.
- A. Žagar, Verónica Gomes in Neftalí Sillero — Microhabitat segregation in two sympatric lizard species, 2023
Acta Oecologica 118, 103887; DOI 10.1016/j.actao.2022.103887. Primarni javni izvleček; nove objave iste podlage ne bi imele ločenega proračuna.
- Konc — Novi podatki o Horvatovi kuščarici za Pokljuko, 2020
Natura Sloveniae 22(2), 83–84; DOI 10.14720/ns.22.2.83-84. Terenska najdba 15. avgusta 2020. V objavljenem članku je avtorica Katja Konc, uporabniški profil danes Katja Knez.
- De Marchi in sodelavci — Has the West been won?, 2020
Acta Herpetologica 15 (1), 3–14. DOI 10.13128/a_h-8448. Terenska raziskava 2016–2018 ter model sto najdb iz Italije, Avstrije in Slovenije.
- Žagar, Simčič, Carretero in Vrezec — The role of metabolism in understanding altitudinal segregation, 2015
Comparative Biochemistry and Physiology A 179, 1–6. DOI 10.1016/j.cbpa.2014.08.018. Kočevsko, poletje 2013; spletna objava 2014, tiskana 2015.
- Ljubisavljević, Glasnović, Kalan in Kryštufek — Female reproductive characteristics of the Horvath’s rock lizard from Slovenia, 2012
Archives of Biological Sciences 64 (2), 639–645. DOI 10.2298/ABS1202639L. Celotni primarni javni izvleček o slovenski populaciji in laboratorijskem pregledu jajčec.
- Cocca in sodelavci — Genetic diversity of Horvath’s Rock Lizard meets current environmental restrictions, 2021
Conservation Genetics. DOI 10.1007/s10592-021-01351-4. Uporabljen primarni javni izvleček o genetski raznolikosti in okoljskih omejitvah.
- Dajčman in sodelavci — Shared haemogregarine infections in competing lacertids, 2021/2022
Parasitology 149 (2), 193–202. DOI 10.1017/S0031182021001645. Spletna objava 28. septembra 2021, tiskana 2022; slovensko vzorčenje 2018–2019.
- Žagar, Bitenc, Vrezec in Carretero — Predators as mediators, 2015
Zoologischer Anzeiger 259, 31–40. DOI 10.1016/j.jcz.2015.10.002. Uporabljena neposredna terenska analiza iz leta 2012.
- Osojnik in sodelavci — Ecophysiological Dissimilarities of Two Sympatric Lizards, 2013
Herpetologica 69 (4), 445–454. DOI 10.1655/HERPETOLOGICA-D-13-00014. Primarni javni izvleček o vodni in toplotni fiziologiji.
- Lapini, Dall’Asta, Luiselli in Nardi — Lacerta horvathi in Italy: distribution, spacing strategy and territoriality, 2004
Italian Journal of Zoology 71, 145–151, 2004. Ista raziskava pod DOI 10.1080/11250003.2004.9525551 in 10.1080/11250003.2004.9525575; en skupni proračun.
- Rassati — Biennial census of Horvath’s rock lizard in two Alpine areas, 2021
Atti del Museo Civico di Storia Naturale di Trieste 62, 235–246. Lumiei in Raccolana; mesečni popisi v letih 2019–2020.
- Cafuta — First record of Horvath’s rock lizard in the Karavanke Mts., Slovenia, 2010
Natura Sloveniae 12 (1), 127–128. DOI 10.14720/ns.12.1.127-128. Terenska najdba iz leta 2009.
- Delić in Žagar — First record of partial melanism in Horvath’s rock lizard from Slovenia, 2011
Natura Sloveniae 13 (2), 59–61. DOI 10.14720/ns.13.2.59-61. Opis enega samca z Žurgarske stene.
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.