Italijanski slepec (Anguis veronensis) je breznogi kuščar iz družine slepcev, ki ga je na prvi pogled težko ločiti od navadnega slepca. Od njega se v povprečju razlikuje po daljšem repu, več podrepnih luskah in nekoliko robustnejši glavi. Zunanja obarvanost je za zanesljivo prepoznavanje le malo uporabna, saj so razlike med vrstama majhne. Za natančno določitev je pogosto potrebna genetska analiza.
Kako ga ločimo od podobnih vrst
Italijanski slepec je del skupine zelo podobnih vrst iz rodu Anguis. Njihova zunanja oblika se le malo razlikuje, zato videz sam po sebi pogosto ne zadostuje za zanesljivo določitev vrste. Primerjave z navadnim slepcem (Anguis fragilis) kažejo, da ima italijanski slepec pri obeh spolih relativno daljši rep in več podrepnih lusk. Njegova glava je v primerjavi z navadnim slepcem nekoliko robustnejša.
Barvni vzorci teh dveh vrst se razlikujejo le zanemarljivo. Tudi prisotnost zunanje odprtine ušesa ne prinaša zanesljive razlike, saj je njeno pojavljanje preveč spremenljivo. Ko je potrebna gotova določitev, raziskovalci uporabijo genetsko analizo. Tudi ločevanje od drugih bližnjih vrst rodu je zaradi njihove podobnosti zahtevno.
Kje živi
Vrsto poznajo predvsem z Apeninskega polotoka, kjer je razširjena po večjem delu Italije, manj pogosto pa jo navajajo na jugu. Zabeležena je tudi v jugovzhodni Franciji, v Provansi-Alpah-Azurni obali. Najdemo jo v različnih okoljih, vendar se njihova pestrost med deli območja spreminja.
Na severu in severovzhodu Italije živi v gozdno-stepskih in stepskih predelih ter na ruderalnih površinah, torej zemljiščih s spontanim rastjem ob človekovih posegih, naseli pa lahko tudi mestna okolja. V osrednji in južni Italiji so pogostejši robovi hrastovih in bukovih gozdov ter območja sredozemskega grmišča makije na peščenih sipinah. Zabeležena je od morske gladine do več kot 2000 metrov v Alpah.
Dejavnost in zgodovina poimenovanja
Večina osebkov je dejavna predvsem podnevi, občasno tudi v mraku. V sredozemskih predelih so italijanski slepci pogosteje dejavni v mraku, včasih tudi ponoči. Pri opisovanju njihovega ritma je zato pomembno, iz katerega dela območja izhajajo opažanja.
Italijanskega slepca je leta 1818 opisal naravoslovec Ciro Pollini in ga poimenoval po Veroni. Pozneje so ga dolgo prištevali navadnemu slepcu. Raziskave zunanje zgradbe in dednega zapisa so znova pokazale njegovo samostojnost, zato so mu leta 2013 vrnili status vrste. Takrat uporabljeno ime Anguis cinerea je nadomestilo starejše razpoložljivo ime Anguis veronensis. Ime cinerea pomeni pepelnato siv, vendar takšna barva ni zanesljiv razlikovalni znak med podobnimi slepci.
Pogosta vprašanja o vrsti
Ga lahko zanesljivo določimo po barvi?
Ne; podoben je navadnemu slepcu, za gotovost pa se uporablja tudi genetska analiza.
Preverite vir odgovoraKaj je znano o pojavljanju v Sloveniji?
V Sloveniji so znani križanci z navadnim slepcem. Glavno območje italijanskega slepca sta Italija in jugovzhodna Francija.
Preverite vir odgovoraPo čem je dobil znanstveno ime veronensis?
Po Veroni, kjer so bili najdeni osebki, na katerih je temeljil prvotni opis.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Besedilo je prevedena in prirejena predstavitev navedenih virov Wikipedije ter je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0. Avtorji in uporabljene revizije so navedeni med viri. CC BY-SA 4.0
- Sodelavci Wikipedije: Anguis veronensis
Prevedeno, povzeto in slogovno prirejeno iz navedene revizije angleške Wikipedije; spremembe: slovenski opis in izbor podatkov. Avtorji vira ne potrjujejo te priredbe. Licenca CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.