Komatar: gorski drozg z belim polmesecem na prsih

Beli komat, temno telo in svetle peruti

Komatar je dolg približno triindvajset do štiriindvajset centimetrov. Odrasel samec je pretežno črn, vendar telo ni videti enako enotno črno kot pri odraslem samcu kosa. Peresa imajo svetlejše robove, ki so opazni zlasti na perutih in po spodnji strani. Rumenkast kljun in sivorjave noge dopolnjujejo podobo, najizrazitejši znak pa ostaja široka svetla prsna lisa.

Komat ni zaprt obroč okoli celotnega vratu. Od spredaj je bolj podoben polmesecu ali svetlemu naprsniku. Ko ptica kaže hrbet, ga morda sploh ne vidimo. Takrat opazujemo srebrnkasta polja na perutih, telesno postavo in okolje. Svetla perut sama še ni razlog za sklep o eni določeni podvrsti, saj se izrazitost robov razlikuje med osebki in skozi sezono.

Znanstveno ime torquatus pomeni ovratni oziroma z ovratnikom in se navezuje na svetlo prsno znamenje. Komatar pa je samostojna vrsta drozga, ne kos, ki bi z odraščanjem dobil bel naprsnik.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Ring ouzel

Samica in mladi komatarji

Samica je bolj rjava in njen svetli prsni pas je manj izrazit kakor pri samcu. Mlada ptica je lahko brez jasnega komata, zato pričakovanje velike bele lise pri vsakem osebku vodi v spregled vrste. Pri takšni ptici so uporabni svetlejši robovi perutnih peres, splošna postava in primerjava z odraslimi, če se zadržujejo v bližini.

Med opazovanjem upoštevamo tudi svežino perja. Odrasli po gnezdenju opravijo popolno menjavo, mladi pa v prvem letu delno. Svetli robovi svežih peres lahko spremenijo splošni vtis o barvi in luskastosti telesa. Dve fotografiji iz različnih mesecev zato ne prikazujeta nujno dveh različnih vrst. Za določanje mladiča je potreben jasnejši pogled kot za samca v izrazitem svatovskem perju.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Ring ouzel

Zakaj se severni in alpski komatar razlikujeta

Pri vrsti razlikujemo tri podvrste. Imenovalna podvrsta Turdus torquatus torquatus je povezana predvsem s severozahodno in severno Evropo. Srednjeevropski gorski prostor povezuje podvrsta alpestris, bolj vzhodno pa nastopa amicorum. Pri alpski obliki so svetli robovi peres po spodnji strani širši, zato nastane izrazitejši luskast vzorec. Severni samec je lahko na fotografiji videti bolj enotno črn.

Razlikuje se tudi območje gnezdenja posameznih podvrst. Imenovalna podvrsta gnezdi od Britanskega otočja do Skandinavije in skrajnega severozahoda Rusije. Alpska podvrsta naseljuje gorovja od Iberskega polotoka in Pirenejev prek Alp do Karpatov ter Balkana. Podvrsta amicorum gnezdi od osrednje in vzhodne Turčije prek Kavkaza in gorovja Elburz do Turkmenistana. Pri njej ima samec največji in najbolj bel prsni pas, široki svetli robovi perutnih peres pa tvorijo izrazito belkasto polje.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Ring ouzel

Ponavljajoči se žvižgi in trdi opozorilni klici

Samčevo petje tvorijo kratke skupine dveh do štirih žvižgajočih not, med katerimi so premori. Lahko delujejo nekoliko otožno in bolj zadržano od dolge, raznolike pesmi kosa. Samec poje z nižje izpostavljene opore, včasih tudi v letu. Največ petja je ob zori in proti večeru. Pri iskanju glasnega vira zato preverimo skale, grme in nizke veje, ne samo vrhov najvišjih dreves.

Opozorilni klic je glasen in trd, ob razburjenju postane še ostrejši. Med letom se oglaša tudi tiše. Posnetek klica je zato treba razlikovati od celotne pesmi. Ko na gorskem pobočju slišimo več zaporednih opozorilnih glasov, ne sklepamo samodejno na več ptic: ena vznemirjena ptica jih lahko ponovi večkrat in se medtem premakne med različnimi oporami.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Ring ouzel

Kje komatar živi v Sloveniji

DOPPS navaja komatarja predvsem za slovenski alpski prostor, Pohorje in lokalno Dinaride. Uporablja okolico gozdne meje, jasaste iglaste gozdove, ruševje in odprte predele. Pozimi se odseli v Sredozemlje in Afriko.

Viri: DOPPS: Drozgi – Komatar

Gorski mozaik namesto enotnega gozda

Primeren prostor vključuje več sestavin na kratki razdalji. Drevje ali grmi dajejo zavetje in gnezditvene opore, odprte travnate površine pa omogočajo iskanje hrane na tleh. V srednjih zemljepisnih širinah je komatar značilno gorska ptica; severneje naseljuje tudi nižje, obalne višavske pokrajine. Ena sama nadmorska višina zato ne more opisati vse njegove evropske razširjenosti.

Ptice pogosto posedajo na skalah ali nizkem rastju. Na selitvi lahko uporabljajo travišča in pobočja, ki niso njihova končna gnezdišča. Komatar na odprtem zemljišču med selitvenim obdobjem zato še ne pomeni nove kolonije. Za trditev o gnezdenju potrebujemo vedenjske ali druge gnezditvene podatke, ne samo eno odraslo ptico sredi pomladanske poti.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Ring ouzel

Spomladi nevretenčarji, pozneje več plodov

Živalski del hrane sestavljajo zlasti deževniki, žuželke in drugi nevretenčarji. Med plenom so hrošči, muhe, mravlje, pajki in polži, večino pa pobere na tleh. Med selitvijo spomladi in v času gnezdenja ima takšna hrana velik pomen. Mladiči dobivajo predvsem nevretenčarje, med katerimi so ob razpoložljivosti pomembne gosenice in deževniki.

Pozneje v letu postanejo pomembnejši plodovi. Ptica uporablja jerebiko, robide, glog, bezeg in brine ter druge razpoložljive vire. Letni premiki zato povezujejo različne jedilnike, ne samo toplejših in hladnejših krajev. Posebej na prezimovališčih z rodnimi brini je lahko prehrana močno usmerjena na njihove mesnate storžke. Takšnega krajevnega poudarka ne posplošimo v trditev, da komatar vse leto uživa samo brin.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Ring ouzel

Raznašalec semen na prezimovališčih

Ko komatar zaužije plod, lahko prenese tudi semena in jih odloži drugje. Na Kanarskih otokih ima prezimujoča populacija pomembno vlogo pri razširjanju tamkajšnjega brina Juniperus cedrus. Gre za povezavo z določeno rastlino in otoškim okoljem. Ne pomeni, da v Sloveniji raste ista vrsta brina ali da vsak slovenski komatar zimo preživi na tem otočju.

Za opazovalca je uporabno razlikovanje med rastlino kot kritjem in rastlino kot hrano. Grm lahko ponuja zavetje, tudi ko ne rodi; rodni grm pa je lahko kratkoročno privlačen za več drozgov hkrati. Posamezne ptice se zunaj gnezdenja zato lahko zadržujejo bliže skupaj, čeprav vrsta sicer brani svoja območja in ni stalno izrazito jataška.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Ring ouzel

Skodeličasto gnezdo ni vedno na tleh

Gnezdo iz listja, suhe trave in drugega rastlinskega materiala samica utrdi z blatom. V zahodnem delu razširjenosti ga pogosto najdemo na tleh, alpska podvrsta pa gnezdi tudi na manjšem drevesu ali v grmu. Trditev, da komatar vedno gnezdi izključno na tleh, bi zato izpustila pomemben del njegovega gnezditvenega vedenja. Položaj je povezan tudi z razpoložljivimi oporami.

Samica znese navadno tri do šest svetlomodrih oziroma zelenkastomodrih pegastih jajc. Skoraj vso valilno vlogo prevzame sama, izvalitev pa običajno sledi po približno trinajstih dneh. Mladiči so sprva nebogljeni in gnezdo zapustijo približno dva tedna pozneje. Izlet ne pomeni takojšnje neodvisnosti: starši jih hranijo še po zapustitvi gnezda, ko se že premikajo po okolici.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Ring ouzel

Pot iz gora in vrnitev spomladi

Vrsta je selivka. Gnezditvena območja večinoma zapušča jeseni, selitvene poti pa se razlikujejo med deli razširjenosti in podvrstami. Severnoevropske ptice prezimujejo v južni Španiji ter severozahodni Afriki, tudi srednjeevropske populacije se premikajo proti južnejšim območjem. Na poti se lahko ustavljajo na pašnih traviščih. Nekateri pomladanski premiki proti višjim gnezdiščem sledijo postopnemu taljenju snega.

Na gnezditvenem območju komatar navadno nastopa posamič ali v paru in brani prostor. Ob selitvi nastanejo rahlejše skupine, tudi v družbi drugih drozgov. Skupno hranjenje pri rodnem drevesu pa ni isto kot skupinsko gnezdenje. Čeprav so sosednja območja lahko razporejena vzdolž iste doline ali potoka, vrsta ne tvori pravih gnezditvenih kolonij.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Ring ouzel

Kaj pomeni krčenje habitata v nemški raziskavi

Florian Fumy in Thomas Fartmann sta leta 2021 objavila primerjavo komatarjeve razporeditve v južnem Schwarzwaldu med letoma 1986–1987 in letom 2017. Uporabila sta dvainšestdeset ploskev in manjše mrežne celice. Delež zasedenih celic se je zmanjšal, posebej v nižjih in topografsko vdrtih predelih; povezave so našli s trajanjem snežne odeje in spremembami habitatov.

Pomembna je razlika med zasedenostjo celic in zasedenostjo celotnih ploskev: slednja se ni statistično značilno zmanjšala. Iz raziskave zato ne izpeljemo trditve, da je izginila tretjina vseh ptic. Gre za prostorsko spremembo na konkretnem nemškem območju, ne za izmerjeni slovenski upad. Študija povezuje podnebne in krajinske dejavnike, ne razglasi enega samega vzroka za vse populacije.

Viri: Florian Fumy in Thomas Fartmann (2021): Climate and land-use change drive habitat loss in a mountain bird species

Razširjenost ni en sam neprekinjen pas

Komatar gnezdi od severozahodne Evrope do severozahodne Rusije, južneje pa v ločenih gorskih območjih od Pirenejev in Alp prek Balkana proti zahodni Aziji. Na zemljevidu zato ne pričakujemo enakomerno naseljene vsake nižine med dvema gorstvoma. Takšna prekinjena razporeditev je skladna z njegovimi zahtevami po določenih gorskih in višavskih habitatih.

Na severozahodnoafriških prezimovališčih uporablja tudi višje ležeče brinove gozdove, pogosto blizu vode. Selitev proti jugu torej ne pomeni nujno selitve na morsko obalo ali v toplo nižino. Za ptico so poleg temperature pomembni rodni grmi, zavetje in dostop do hrane. Gora na prezimovališču in gora na gnezdišču imata v letnem ciklu različni vlogi.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Ring ouzel

Izlet je začetek naslednjega ranljivega obdobja

Po zapustitvi gnezda mladič še ne obvlada vsega, kar potrebuje odrasla ptica. Še naprej je odvisen od staršev, hkrati pa se že giblje zunaj skodelice gnezda. Komatarja plenijo ujede, sove in male zveri, gnezditvene izgube pa lahko prizadenejo jajca in mladiče. Odrasle ptice se zato odzivajo tako na tekmece kot na možne plenilce, čeprav njihovega namena ne moremo določiti samo po glasnosti klica.

V sezoni lahko vzredijo dve legli, predvsem v južnejših delih razširjenosti, tri pa so redkost. Angleški vrstni opis za jajce navaja mere okoli 30 krat 22 milimetrov in maso 7,4 grama; približno šest odstotkov mase predstavlja lupina. Po odhodu iz gnezda so mladiči od staršev odvisni še približno dvanajst dni. Zato skrb za mladiče traja dlje od njihovega bivanja v gnezditveni skodelici.

Odrasli komatarji se lahko vračajo na isto območje gnezdenja. Takšna zvestoba prostoru pa sama po sebi ne zagotavlja uspeha naslednjega legla, saj se razmere in razpoložljiva hrana med leti spreminjajo.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Ring ouzel