Mala rovka: prepoznava, prehrana in slovenski popis

Drobno telo, dolg gobček in dvobarven kožuh

Mala rovka ima podolgovat, koničast gobček, drobne oči in majhna zaobljena uhlja. Noge so kratke, na stopalih pa ima pet prstov. Pri hoji se opira na celotno stopalo. Serenity Mutchler v pregledu Animal Diversity Web iz leta 2011 opisuje gost, kratek in gladek kožuh, na zgornji strani sivorjav do rjav in na spodnji strani siv do bel. Pri nekaterih osebkih je konica repa bela; pregled omenja tudi redke povsem bele osebke.

Mammal Society poudarja dva barvna predela: rjav oziroma siv hrbet in svetlejši trebuh. Pri sorodni gozdni rovki so barvni predeli praviloma trije. Rep male rovke v britanskem opisu dosega približno sedemdeset odstotkov dolžine glave s trupom, medtem ko je pri gozdni rovki približno pol tako dolg. Britanski pregled jo imenuje najmanjši kopenski sesalec v Veliki Britaniji. To je primerjava britanske favne, ne trditev o najmanjšem sesalcu na svetu.

Povodna rovka je po britanski predstavitvi občutno večja od male rovke. Ima črno zgornjo stran ter siv ali bel trebuh, pogosto tudi bele lise na uhljih. Na spodnji strani repa nosi izrazit greben togih srebrnih dlak, ki ga pri mali rovki ni.

Viri: Mammal Society: Pygmy shrew · Serenity Mutchler (2011): Sorex minutus, Animal Diversity Web

Mere in sezonsko zmanjšanje telesa

Oba uporabljena biološka pregleda navajata maso od 2,4 do 6,1 grama. Mammal Society navaja dolžino glave s trupom od štirideset do šestdeset milimetrov, Animal Diversity Web pa od devetintrideset do šestdeset milimetrov. Rep meri od dvaintrideset do šestinštirideset milimetrov. V opisu Animal Diversity Web meri stopalo zadnje noge deset do enajst milimetrov. Dolžina glave s trupom in dolžina repa sta ločeni meritvi. Adultne samce anatomski opis razlikuje tudi po vidnih modih; pri samicah navaja tri pare vidnih seskovnih mest. Rep je izrazito dvobarven in bolj dlakav kot pri gozdni rovki.

Velikostna razlika med spoloma je majhna. Po britanskem pregledu se telesna masa pozimi zmanjša za približno osemindvajset odstotkov, sprememba pa vključuje tudi zmanjšanje možganov in kosti. Predstavitev ta pojav povezuje z Dehnelovim učinkom. Sezonsko zmanjšanje poteka pri živih rovkah med letom in ni isto kot razlika med večjo odraslo živaljo in manjšim mladičem. Animal Diversity Web prav tako navaja zimsko zmanjšanje mase za osemindvajset odstotkov.

Viri: Mammal Society: Pygmy shrew · Serenity Mutchler (2011): Sorex minutus, Animal Diversity Web

Dve menjavi kožuha

Animal Diversity Web opisuje dve menjavi dlake v letu. Jesenska menjava poteka od avgusta do novembra in napreduje od repa proti gobčku. Spomladanska menjava poteka od marca do junija v nasprotni smeri, od gobčka proti repu. Barva zgornje strani ni enaka pri vseh osebkih, saj pregled poleg sivorjavih navaja rjave odtenke. Spodnja stran ostaja svetlejša, od sive do bele.

Uhlji so zaobljeni in v anatomskem opisu sestavljeni iz več delov oziroma režnjev. Ob gobčku so tipalne dlake. Mammal Society navaja slab vid, zato pri zaznavanju plena posebej poudarja dolgi gobček. Rdečkasto obarvane konice zob povezuje z železom. To jo v britanskem pregledu razlikuje od belozobih rovk, katerih zobje takega rdečega obarvanja nimajo. Animal Diversity Web železove obloge zob povezuje z zaščito pred obrabo.

Viri: Serenity Mutchler (2011): Sorex minutus, Animal Diversity Web

Datirani slovenski popis za Dovje

Slovensko vključitev vrste podpira publikacija Razprave in raziskave 14, izdana na Bledu leta 2007. Gradivo Natura 2000 v Triglavskem narodnem parku vsebuje seznam živalskih vrst v katastrski občini Dovje. Mala rovka je v njem navedena s slovenskim in znanstvenim imenom Sorex minutus. Naslov preglednice je na tiskani strani sedeminpetdeset, vrstica z malo rovko pa na naslednji strani.

V istem seznamu so med malimi sesalci navedene tudi gozdna rovka, povodna rovka, močvirska rovka in druge vrste. Preglednica pri posameznih taksonih uporablja ločene stolpce za varstvene in druge oznake. Zapis za malo rovko je del poimenskega popisa živali te katastrske občine. Publikacija ne podaja števila osebkov male rovke, dneva posamezne najdbe ali natančne točke znotraj katastrske občine. Leto 2007 zato ostaja datum uporabljenega gradiva.

Viri: Razprave in raziskave14 (2007): Natura2000 v Triglavskem narodnem parku, popis k.o.Dovje, str.57–58

Evropsko in azijsko območje

Animal Diversity Web območje vrste opisuje od severne Iberije skozi Evropo in Rusijo do Sibirije. V evropskem delu vključuje britansko otočje in celinsko Evropo. Med območji, kjer je ne navaja, so Shetlandski otoki, Kanalski otoki in otočje Scilly. Pregled jo obravnava kot evrazijsko vrsto. Britanska predstavitev vključuje Veliko Britanijo in Irsko, pri otoških populacijah pa razpravlja tudi o preteklih prenosih z ljudmi.

Mammal Society britansko naselitev povezuje s koncem zadnje ledene dobe. Povzema genetske podatke o najmanj dveh naselitvenih dogodkih. Za Irsko in Zunanje Hebride omenja človeško pomoč pri prihodu vrste. Zgodovinsko opombo dopolnjuje z navedbo, da so malo rovko kot ločeno vrsto prepoznali šele v devetnajstem stoletju; prej so jo zamenjevali z mladimi gozdnimi rovkami. Te navedbe opisujejo zgodovino britanskega in irskega območja.

Mammal Society fosilni zapis male rovke umešča v pliocen, približno 5,3 milijona let v preteklost. V svojem zgodovinskem pregledu jo označuje za najstarejšo evropsko vrsto rovke.

Viri: Mammal Society: Pygmy shrew · Serenity Mutchler (2011): Sorex minutus, Animal Diversity Web

Gosta talna vegetacija in različni habitati

Za malo rovko je pomembno gosto rastje pri tleh. Mammal Society jo vključuje v gozdove, travišča, resave, barja, močvirja, obdelovalna zemljišča ter vrtove in mestne površine. Žive meje in kompostni kupi so v tem pregledu navedeni kot konkretni deli okolja, kjer lahko najde kritje. V britanskem opisu je pogostejša na travnatih površinah kot v gozdovih, medtem ko za Irsko opisuje drugačno razmerje.

Animal Diversity Web vključuje borealne in zmerne gozdove, gorske gozdne robove, grmovje, pašnike, mokrišča, sipine in skalnata območja. Navaja višinski razpon od morske gladine do 2260 metrov. Britanski pregled kot gorski primer omenja Ben Nevis. Žival se v rastju giblje pri tleh, vendar pleza tudi po grmovju in drevju; zabeležena je v gnezdilnicah, namenjenih podleskom. Ni torej omejena samo na zaprte rove v zemlji.

Viri: Mammal Society: Pygmy shrew · Serenity Mutchler (2011): Sorex minutus, Animal Diversity Web

Površinski prehodi in dnevni ritem

Mala rovka uporablja površinske prehode drugih malih sesalcev, med drugim voluharic. Mammal Society ne opisuje lastnega kopanja globokih rovov kot pri gozdni rovki. Animal Diversity Web jo povezuje s prehodi v talnem rastju in s starimi luknjami, ki jih pozimi uporablja za kritje. V zimskem okolju lahko izkorišča prostor pod snegom. Hrano išče na površju med drobnimi talnimi nevretenčarji.

Dejavnost ni omejena na eno nočno obdobje. Animal Diversity Web poudarja ponavljajoče se cikle aktivnosti čez dan in noč, z večjo dejavnostjo ob zori in mraku. Iskanju hrane namenja velik del časa, po navedenem pregledu približno polovico. Pozimi ne preide v zimsko spanje. Visoka potreba po hrani zahteva nadaljnje iskanje plena tudi v hladnem delu leta, ko je razpoložljivost členonožcev manjša. Animal Diversity Web odsotnost zimskega spanja povezuje tudi s porabo zalog maščobe za tvorbo telesne toplote. Po opisu se zato ne nabere maščobna zaloga, potrebna za prezimovanje v takem stanju.

Viri: Mammal Society: Pygmy shrew · Serenity Mutchler (2011): Sorex minutus, Animal Diversity Web

Majhen plen in velika poraba hrane

Glavnino hrane sestavljajo drobni nevretenčarji. Mammal Society našteva hrošče, kopenske enakonožce, žuželke in pajkovce ter poudarja, da deževnike uživa redko. Animal Diversity Web vključuje odrasle muhe in njihove ličinke, pršice, pajkovce, majhne polže ter druge drobne živali. V pregledu so kot konkreten primer ličink navedene tudi gosenice malega zimskega pedica, Operophtera brumata.

Animal Diversity Web kot običajno velikost plena navaja živali, manjše od šestih milimetrov. V primerjavi z gozdno rovko zato izkorišča drobnejše površinske živali. Gozdna rovka zaradi kopanja dosega tudi deževnike in večje ličinke pod površjem. Mala rovka večji plen lahko shrani, kadar ga je več, kot ga takoj zaužije. Pregled opisuje hranjenje s plenom od glave naprej, kar zmanjša oviranje zaradi nog večjih žuželk.

Britanska predstavitev navaja več kot dvesto petdeset zaužitih živali na dan in količino hrane, ki lahko doseže približno sto petindvajset odstotkov telesne mase. Omenja tudi preživetje brez hrane le tri do štiri ure. Te številke izhajajo iz britanskega pregleda. Gostota drobnega plena in možnost pogostega hranjenja sta zato pomembni sestavini opisanega življenjskega prostora.

Viri: Mammal Society: Pygmy shrew · Serenity Mutchler (2011): Sorex minutus, Animal Diversity Web

Voh, tip in zvoki

Animal Diversity Web med načini zaznavanja in sporazumevanja navaja kemične, tipne in glasovne signale. Vonj je pomemben pri iskanju hrane in medsebojnih stikih. Tako samci kot samice imajo bočne dišavne žleze. Pri stikih z drugimi osebki pregled opisuje glasovno sporazumevanje in agresivne odzive. Mala rovka pri pregledu okolice uporablja gibljiv koničast gobček in tipalne dlake.

Pregled razpravlja tudi o visokofrekvenčnih zvokih in možni preprosti eholokaciji. To navaja kot predlagan način orientacije, ne kot enako razvit sistem, kakršnega uporabljajo netopirji. Vzorce vedenja povezuje s hitrim iskanjem hrane v gostem talnem okolju. Kemični znaki imajo poleg hrane pomen tudi pri prepoznavanju drugih rovk in pri stikih v času razmnoževanja.

Viri: Serenity Mutchler (2011): Sorex minutus, Animal Diversity Web

Samotarski osebki in območja gibanja

Izven razmnoževalnega obdobja so male rovke praviloma samotarske. Mammal Society navaja območja gibanja od petsto do dva tisoč kvadratnih metrov. Animal Diversity Web navaja od petsto trideset do tisoč osemsto kvadratnih metrov. V zimskem obdobju se območja lahko zmanjšajo, samci pa jih v času razmnoževanja povečajo. Britanska predstavitev opisuje spomladanske premike samcev pri iskanju samic.

Do osebkov iste vrste je mala rovka agresivna. Animal Diversity Web povzema primerjavo vedenja štirih vrst rovk, v kateri so pri mali rovki opisali dolgotrajno obrambno vedenje, a kratke napade. Agresivnejša je ob srečanju s sorodno vrsto, ki živi na istem območju, kot ob srečanju z nesorodno vrsto z drugega območja. To so povzeti izsledki primerjalne raziskave, ne navodilo za spodbujanje stikov med živalmi.

Animal Diversity Web opisuje označevanje meja območja z izločki bočnih dišavnih žlez. Ko je območje vzpostavljeno, pripada posameznemu osebku; v času parjenja lahko samec njegove meje razširi.

Viri: Mammal Society: Pygmy shrew · Serenity Mutchler (2011): Sorex minutus, Animal Diversity Web

Koledarja britanskega pregleda in ADW

Mammal Society razmnoževanje umešča od aprila do oktobra, z vrhom junija in julija. Navaja štiri do šest mladičev v leglu in do tri legla na leto. Animal Diversity Web iz leta 2011 navaja krajše obdobje od aprila do avgusta, z vrhom junija, ter praviloma dve legli; v povzetku omenja tudi do pet legel. Razpona legel sta različna: drugi pregled navaja štiri do dvanajst mladičev, v povprečju sedem.

V obdobju parjenja se s samico lahko pari več samcev, zato imajo mladiči istega legla lahko različne očete. Animal Diversity Web večino skrbi za mladiče pripisuje samici. Animal Diversity Web brejost omejuje na devetnajst do petindvajset dni. Samica uporabi opuščeno gnezdo ali sama splete gnezdo iz suhe trave. Med zaporednima legloma ima lahko obdobje brez reproduktivne dejavnosti.

Viri: Mammal Society: Pygmy shrew · Serenity Mutchler (2011): Sorex minutus, Animal Diversity Web

Rojstvo, dojenje in prva pomlad

Mladiči ob rojstvu tehtajo približno četrt grama. Animal Diversity Web jih opisuje kot slepe, gole in brez zob. Za preživetje so odvisni od samice. Britanski pregled odstavljanje umešča približno dvaindvajset dni po rojstvu; Animal Diversity Web navaja dojenje od dvaindvajset do trideset dni. Po britanskem opisu mladi osebki zapustijo gnezdo, vzpostavijo svoje območje in na njem prezimijo.

Običajno začnejo razmnoževanje naslednjo pomlad. Animal Diversity Web kot izjemo omenja zgodaj rojene samice, ki lahko spolno dozorijo že pred prvo zimo. Mammal Society spomladanske premike povezuje predvsem s samci, ki iščejo samice. Velik del smrtnosti v britanskem pregledu nastopi pri starosti od dveh do štirih mesecev, še preden osebki dosežejo naslednje razmnoževalno obdobje.

Viri: Mammal Society: Pygmy shrew · Serenity Mutchler (2011): Sorex minutus, Animal Diversity Web

Življenjska doba in zimska številčnost

Uporabljena pregleda se pri življenjski dobi razlikujeta. Mammal Society navaja največ trinajst mesecev, Animal Diversity Web pa za življenje v naravi eno leto in pol do dve leti ter za ujetništvo šestnajst mesecev. Podatki ostajajo pripisani vsakemu pregledu posebej. Nobeden od njih ni meritev slovenskih osebkov iz popisa Dovja.

Animal Diversity Web največjo populacijsko številčnost umešča v jesen, po poletnem razmnoževanju. Pozimi število upade, kar povezuje z manjšo razpoložljivostjo drobnega plena. Sezonsko zmanjšanje telesa poteka v istem hladnem delu leta. Kljub temu ostaja rovka dejavna in se hrani, za kritje pa uporablja talno rastje, stare luknje in prehode drugih malih sesalcev.

Viri: Mammal Society: Pygmy shrew · Serenity Mutchler (2011): Sorex minutus, Animal Diversity Web

Plenilci in vloga v prehranjevalnih povezavah

Mammal Society med plenilci navaja sove, podlasice, hermeline in lisice. Mačke male rovke lahko ubijejo, vendar jih praviloma ne pojedo. Animal Diversity Web med sovami posebej vključuje lesno sovo in pegasto sovo, poleg njih pa druge ujede in male zveri. Močan vonj iz dišavnih žlez v pregledu nastopa kot možen razlog, da nekateri plenilci ubitih rovk ne zaužijejo.

S prehranjevanjem mala rovka zmanjšuje število drobnih nevretenčarjev in je hkrati hrana drugim živalim. Animal Diversity Web povzema starejše raziskave njenega vpliva na gosenice zimskega pedica. Pregled jo omenja tudi kot občutljivo na spremembe okolja, težke kovine in pesticide. V britanski predstavitvi so med tveganji izguba in drobljenje primernega prostora ter onesnaževanje. Na Irskem posebej obravnava tekmovanje z vneseno večjo belozobo rovko, Crocidura russula.

Viri: Mammal Society: Pygmy shrew · Serenity Mutchler (2011): Sorex minutus, Animal Diversity Web