Navadni deževnik (Lumbricus terrestris) je talni kolobarnik, naveden tudi v slovenskih terenskih raziskavah.
Zakaj sta si dve vrsti tako podobni?
Raziskava jedrnih in mitohondrijskih dednih označevalcev iz leta 2017 je potrdila ločitev L. terrestris in L. herculeus. Odkrila je tudi sledove omejenega križanja. Hkrati dveh močno različnih mitohondrijskih skupin znotraj L. terrestris jedrni podatki niso podprli kot ločenih vrst. Vsaka velika razlika v enem zaporedju torej še ne pomeni nove vrste.
Pri starejših poskusih je treba ohraniti taksonomsko previdnost. Raziskave so živali pogosto določile po zunanjih znakih in jih objavile pod imenom L. terrestris, še preden je bilo razlikovanje sorodne vrste razjasnjeno. Spodaj predstavljene poskuse zato razumemo v okviru poimenovanja in metod njihovih avtorjev; ne pomenijo naknadne genetske potrditve vsakega proučevanega osebka.
Viri: Martinsson in Erséus 2017: Cryptic speciation and limited hybridization within Lumbricus
Kje je naveden v slovenskih terenskih raziskavah?
Slovenska raziskava vinogradov je pod imenom Lumbricus terrestris zabeležila osebke na Dolenjskem. Vzorčenje je potekalo od konca maja do sredine junija 2012, rezultate pa so predstavili v zborniku Novi izzivi v agronomiji 2015. Med desetimi proučevanimi dolenjskimi vinogradi so ga našli v petih. V enem je bil številčno najpogostejša določena vrsta.
Celotna raziskava je zajela dvaindvajset vinogradov v treh vinorodnih območjih. Vrste so določali po morfološkem ključu. To je konkreten slovenski terenski zapis, ne izračun današnje razširjenosti po vseh slovenskih vrtovih. Objavljeno določitev ohranjamo in je ne predstavljamo kot molekularno preverjeno razlikovanje od L. herculeus.
Ali je navadni deževnik jamska žival?
Slovenski seznam živali iz jame Velika Pasica, objavljen leta 2026, vključuje tudi L. terrestris. Avtorji ga uvrščajo med edafske živali, torej organizme tal. Zapis temelji na osebnih opažanjih v obdobju od leta 2000 do 2019. Prisotnost v jami zato ne pomeni prilagoditve izključno podzemeljskemu življenju.
Takšen prostor lahko združuje pravo jamsko favno in živali, povezane s površjem oziroma tlemi. Pri deževniku je pomembna prav ta razlika. Letnica objave seznama ni letnica vseh opažanj, zapis pa ne dokazuje nove, slepe jamske oblike navadnega deževnika. Natančnih občutljivih mest najdb ne razkrivamo.
Viri: Brancelj, Lips in Lips 2026: Cave Size Doesn’t Matter but Persistence and Sampling Techniques Do
Ali njegov rov vedno sega meter globoko?
Navadnega deževnika uvrščajo med vrste, ki povezujejo površinsko organsko plast z globljim rovom. Toda oblika bivališča je prilagodljiva. Na nekdanjem industrijskem območju v severozahodni Angliji so raziskovalci opazovali populacijo nad zelo neugodno podtalno plastjo. Rov se je na stiku z njo obrnil, namesto da bi prodrl globlje.
Štiri dni po naselitvi je bila povprečna izmerjena globina rovov približno enajst centimetrov. Po štirinajstih mesecih se ni bistveno spremenila, po petih letih pa so bili prisotni odrasli, mladi in pravkar izvaljeni osebki. Vzporedni laboratorijski poskus je pokazal tudi rove v obliki črke U. Takšno življenje blizu površja je povezano z blagimi, vlažnimi razmerami, brez močnih suš in zmrzovanja vrhnjih tal.
Viri: Butt in Nuutinen 2024: Behavioural flexibility in Lumbricus terrestris burrowing
Kako se premika brez nog in kosti?
Telo podpirata tekočina v telesni votlini in mišična stena: to je hidrostatsko ogrodje. Krožne mišice posamezen del zožijo in podaljšajo, vzdolžne pa ga skrajšajo in razširijo. Izmenjujoči se valovi krčenja potujejo vzdolž telesa. Deževnik tako iztegne sprednji del in za njim povleče preostanek.
Raziskava z mikroskopskimi prerezi je pokazala, da rast ni zgolj enakomerno povečevanje mladiča. Večji osebki so bili sorazmerno daljši in tanjši, razmerje med krožnimi ter vzdolžnimi mišicami pa se je spreminjalo. Sprednji deli imajo pri širjenju rova drugačno mehansko vlogo kot zadnji. Gibanje zato izhaja iz usklajene spremembe oblike in tlaka, ne iz trdega notranjega okostja.
Viri: Kurth in Kier 2014: Scaling of the hydrostatic skeleton
Kako nanj vpliva zbitost tal?
V laboratorijskem poskusu z meljasto ilovnatimi tlemi so povečevali suho prostorninsko gostoto. Pri najgostejši primerjani obravnavi se je obseg kopanja zmanjšal za približno petindevetdeset odstotkov, izločanje predelanih tal za polovico, hranjenje pa za približno dve tretjini. Deževnik torej ni enako učinkovit kopač v vsaki podlagi.
Terenski del francoske raziskave je pokazal, da so osebki v omejenih valjih ostali dejavni tudi v kislih, zbitih gozdnih tleh. Po šestih mesecih so ocenili več kot polovico preživelih. Apnenje ni imelo zaznavnega učinka, zbitost pa je zmanjšala prostornino rovov. Ker so bili deževniki zadržani v valjih, rezultat ni dokaz, da bi poljubna naselitev obnovila vsak poškodovan gozd.
Viri: Ducasse in sod. 2021: Can Lumbricus terrestris be released in forest soils degraded by compaction?
Zakaj je v poplavljenih tleh pomemben kisik?
Izmenjava kisika poteka skozi kožo, za kar sta pomembna vlaga in razpoložljiv kisik. V poskusu s potopljenimi živalmi so primerjali odprte kontrolne posode z zaprtimi, v katerih se je kisik z dihanjem porabljal. Pri L. terrestris v kontrolah v dvainsedemdesetih urah ni poginil noben osebek, v zaprtih posodah pa so vsi poginili do šestintridesete ure.
Takrat je bila povprečna koncentracija kisika zelo nizka, približno osem desetin miligrama na liter. Druge primerjane vrste deževnikov so se odzvale drugače. Sama voda zato ni enakovredna zadušitvi: pomembna je tudi njena prezračenost. Poskus ne dokazuje, da vsak deževnik ob dežju pride na površje zaradi istega vzroka ali da vsi enako dolgo prenesejo poplavo.
Viri: Kiss, Chen in Hodson 2021: Interspecies variation in survival of soil fauna in flooded soil
Kako sta povezana vlaga in temperatura?
V raziskavi z iowskimi tlemi in konjskim gnojem kot hrano so se mladi osebki pri višji primerjani vlažnosti hitreje razvijali in pridobivali več mase. Med preizkušenimi kombinacijami sta se za vzrejo najbolje obnesli temperatura dvajset stopinj Celzija in tridesetodstotna vlažnost. Višja temperatura ni pomenila hitrejše uspešne rasti.
Pri tridesetih stopinjah so živali poginile v štirinajstih dneh, pri petindvajsetih pa v sto dvainosemdesetih dneh. Odpornost je torej odvisna tudi od trajanja izpostavljenosti. Navedeni odstotek vlažnosti velja za uporabljena tla in način merjenja; ni univerzalna ciljna vrednost za vsak slovenski vrt. Izid nadzorovane vzreje ne določa ene same varne poletne temperature v naravi.
Viri: Berry in Jordan 2001: Temperature and soil moisture content effects
Kaj mu zagotavlja hrano in kaj pomeni njena kakovost?
Pri laboratorijski vzreji sta se brezovo listje in konjski gnoj razlikovala po učinkih. Živali so na obeh virih dosegle zrelost v šestih mesecih, vendar so bile ob gnoju težje. Povprečna odrasla masa je znašala približno šest gramov ob gnoju in štiri ob listju. Večja masa pa se ni preprosto prevedla v več kokonov.
Sveže parjeni odrasli osebki so ob listju ustvarili povprečno nekoliko več kokonov kot ob gnoju. Pri kokonih, ki so se pri petnajstih stopinjah izvalili v manj kot petih mesecih, je bila srednja vrednost časa do izvalitve sto trije dnevi. Del kokonov je potreboval več kot leto dni. Prehrana tako vpliva na rast in razmnoževanje, razvoj posameznega kokona pa je lahko zelo različno dolg.
Viri: Butt 2011: Food quality affects production of Lumbricus terrestris
Ali enako rad je vse rastlinske ostanke?
V poskusih s podorinami je med ponujenimi rastlinskimi ostanki prednostno užival mnogocvetno ljuljko. To je veljalo za sveže pripravljene in delno razkrojene ostanke. Gorjušico, facelijo in ogrščico je uporabljal vmesno, ovsene ostanke pa manj. Razlike se niso jasno ujemale samo z razmerjem med ogljikom in dušikom.
Izbira hrane in izbira prostora nista bili ista stvar. Prostorom z živimi ovsenimi rastlinami se je v primerjavi z golimi tlemi ali gorjušico izogibal. Terensko izginjanje ostankov iz vrečk je bilo hitro, vendar spremenljivo. Ne moremo torej iz laboratorijske izbire enega ostanka izpeljati, da je ista rastlina vedno najboljša za vse deževnike in vse obdelovalne sisteme.
Viri: Valckx in sod. 2011: Food and habitat preferences for cover crops
Ali objeda tudi žive rastline?
Poskus s šestimi vrstami že razvitih sejank je pokazal posamezne poškodbe svežih listov. Raziskovalci so dvakrat neposredno videli, da je deževnik odtrgal del lista; opazili so tudi liste, delno potegnjene v rov. Takšno vedenje je bilo redko. Rast sejank ter število živih sejank in odmrlih listov se med obravnavami z deževniki in brez njih niso razlikovali.
Ko je bilo na površju na voljo odmrlo rastlinsko gradivo, so deževniki izgubili manj telesne mase kot ob zemlji in živih rastlinah brez dodatnega listja. Posebej radi so uživali ostanke metuljnic. Žive rastline zato v tem poskusu niso bile enakovredno nadomestilo za opad. Opazovana poškodba lista še ne pomeni, da je vrsta pomemben povzročitelj škode na vsaki sejanki.
Viri: Kirchberger in sod. 2015: Experimental evaluation of herbivory on live plant seedlings
Kako vpliva na semena in vznik rastlin?
Z vlečenjem in zaužitjem lahko premakne tudi semena. V poskusu s travniškimi rastlinami je hitro odstranjeval semena s površine, pri čemer so raziskovalci skupaj spremljali zaužita in v rov potegnjena semena. Na celotno uspešnost vzpostavitve sejank je deloval zaviralno, manjša semena pa so bila bolj prizadeta kot večja.
Hkrati so se uspešno vznikle rastline združevale ob rovih in površinskih kupčkih. Tam so bile lokalne razmere za nekatere sejanke ugodnejše. Deževnik torej spreminja tako skupno uspešnost vzpostavljanja kot prostorsko razporeditev rastlin. Vloga ni samo koristna ali samo škodljiva: odvisna je od vrste rastline, velikosti semena in tega, ali seme sploh doseže primeren položaj za vznik.
Viri: Milcu, Schumacher in Scheu 2006: Earthworms affect plant seedling recruitment
Kako si izbere partnerja?
Parjenje poteka na površju, partnerja pa ostajata zasidrana vsak v svojem rovu. Pred njim se večkrat obiskujeta. V enem terenskem vzorcu so našli povezavo med velikostma parov, v drugem ne. Poskus z dvema različno velikima sosedoma prav tako ni pokazal preproste stalne prednosti večjega partnerja.
Z enako velikim sosedom so se osebki parili prej, medtem ko se skupna pogostost parjenja ni značilno spremenila. Ob razhajanju je lahko eden drugega izvlekel iz rova; to je pogosteje doletelo manjše živali ali pare z bolj oddaljenima rovoma. Obiski zato lahko vključujejo tudi ocenjevanje nevarnosti in oddaljenosti, ne zgolj iskanja kateregakoli dosegljivega soseda.
Viri: Michiels, Hohner in Vorndran 2001: Precopulatory mate assessment
Kako nastajajo potomci po enem parjenju?
Navadni deževnik je sočasni dvospolnik. V raziskavi prvotno neparjenih odraslih osebkov sta po parjenju praviloma oba partnerja prispevala kokone z uspešnim razvojem, vendar ne nujno v enakem številu. Neparjeni primerjalni osebki kokonov niso tvorili. Enkratno parjenje je omogočilo ustvarjanje kokonov še več mesecev po ločitvi.
Največ kokonov je nastajalo drugi in tretji mesec. V prvih petih mesecih po parjenju se jih je izvalilo od približno treh četrtin do nekaj manj kot dveh tretjin, šesti mesec pa je uspešnost izrazito upadla. Kokoni, nastali pozneje, se niso izvalili. Skupno število vidnih kokonov zato ni isto kot število uspešno razvitih mladičev; pomemben je tudi čas od zadnjega parjenja.
Viri: Butt in Nuutinen 1998: Reproduction after the first mating
Zakaj je zemlja ob rovu drugačna?
V lipovem gozdu blizu Moskve so bile ob rovih koncentracije organskega ogljika in dušika višje kot v okoliških tleh. Višji so bili tudi pH, mikrobna biomasa in osnovno mikrobno dihanje. Deževnik s hranjenjem in kopanjem oblikuje ozek pas tal z drugačnimi pogoji, ki se lahko močno razlikuje od zemlje le malo stran.
Gostota skakačev je bila ob rovih približno šestdeset do sedemdeset odstotkov večja. Nekatere vrste so to območje izrazito uporabljale, druge se tam niso kopičile ali so se mu celo izogibale. Povečala sta se tudi število in masa nekaterih drugih deževnikov. Dejavnost ene vrste tako ustvarja mozaik malih življenjskih prostorov, ne enotnega izboljšanja za prav vsakega prebivalca tal.
Viri: Tiunov in Kuznetsova 2000: Environmental activity and spatial organization of soil communities
Ali rovi pomagajo rastlinam ob močnem dežju?
V nizozemskem poljskem poskusu z ljuljko so primerjali enako skupno količino vode, razporejeno v manjše dogodke ali dva intenzivna naliva. Močna naliva sta zmanjšala nadzemno biomaso rastlin samo tam, kjer dodatnih deževnikov ni bilo. Kjer so jih naselili, so našli neprekinjene navpične večje pore skozi proučevano plast tal.
Ob intenzivnem režimu je bilo teh por več kot dvakrat toliko kot pri enakomernejšem zalivanju. Toda trajanje zastajanja vode na površju se ni jasno razlikovalo. Ni torej pravilno reči, da deževnik v vsakem primeru takoj odpravi luže. Učinek na rast je bil povezan s spremenjeno zgradbo in delovanjem tal, pri razlagi pa avtorji upoštevajo tudi kroženje hranil.
Viri: Andriuzzi in sod. 2015: Anecic earthworms alleviate negative effects of extreme rainfall
Zakaj deževnik izloča drobna apnenčasta zrnca?
Lumbricus terrestris v posebnih žlezah ob požiralniku tvori zrnca kalcijevega karbonata. V njih prevladuje mineral kalcit. V poskusu z enajstimi različnimi tlemi so osebki v povprečju izločili približno osem desetin miligrama karbonata na dan. Posamezna zrnca so lahko dosegla približno dva milimetra.
Hitrost nastajanja se je povečevala s pH proučevanih tal. Med živalmi in vrstami tal so bile razlike, zato povprečne količine ne smemo avtomatično množiti s poljubno oceno števila deževnikov na vrtu. Natančna biološka vloga izločanja s tem poskusom ni bila razrešena. Zrnca so dokaz posebnega živalskega procesa tvorbe mineralov, ne kar izmerjena obljuba razkisanja vseh tal.
Viri: Lambkin in sod. 2011: Soil pH governs production rate of calcium carbonate
Kaj lahko njegova zrnca povedo o nekdanjem okolju?
Kalcitna zrnca vsebujejo razmerja kisikovih izotopov, povezana z vodo in temperaturo med nastajanjem. Raziskovalci so deževnike gojili pri treh temperaturah, v dveh tleh in s tremi vrstami vode. Po prilagoditvi so zbirali na novo nastala zrnca ter primerjali njihove izotopske vrednosti z razmerami v poskusu.
Rezultati so omogočili umerjanje povezave med temperaturo, izotopsko sestavo vode in zrnci. Ta se lahko ohranijo v starih tleh in arheoloških plasteh, zato so zanimiv posreden zapis okolja. Za sklepanje je treba poznati oziroma oceniti tudi vodno komponento. Eno zrnce torej ne deluje kot preprost termometer z neposredno zapisano številko nekdanje temperature zraka.
Viri: Versteegh in sod. 2013: Earthworm-produced calcite granules
Ali premika tudi mikroplastiko?
V rastlinjakovem poskusu so na površino dodali polietilenske kroglice štirih velikostnih razredov. Ob prisotnosti navadnega deževnika je več delcev doseglo globlje dele proučevanega profila. Manjši delci so se praviloma premaknili navzdol v večjem obsegu. Raziskovalci so tla ločeno pregledali v treh plasteh.
Možne poti vključujejo zaužitje, izločanje, oprijem delcev na telo in prenos po rovih. Deževnik s tem vpliva na to, kateri organizmi pridejo v stik z delci in kako dolgo ostanejo v posamezni globini. Premik ni isto kot razgradnja plastike. Takšen poskus zato ne podpira trditve, da živali tla očistijo mikroplastike, ampak da jo lahko prerazporedijo tudi pod površje.
Viri: Rillig, Ziersch in Hempel 2017: Microplastic transport in soil by earthworms
Kaj se zgodi s še manjšimi plastičnimi delci?
Pri poskusu z označenimi polistirenskimi nanodelci so v štirih tednih zaznali vse izrazitejši navpični prenos. Delce so našli tudi v osebkih po praznjenju prebavil, kar je potrjevalo njihov privzem. Kopičili so se v stenah rovov, v katerih je bilo vidno tudi vgrajeno izločeno gradivo.
Rentgenska tomografija je pokazala ponovno uporabo prvotnih rovov. Hitrosti prenosa v globino ni pojasnil preprost model lokalnega mešanja: pomembno je bilo ponavljajoče zaužitje in izločanje. V uporabljenem časovnem okviru niso zaznali negativnega učinka na živali. To ni dokaz dolgoročne neškodljivosti vseh nanoplastik, temveč rezultat določenih označenih delcev in omejenega poskusa.
Viri: Heinze in sod. 2021: Nanoplastic Transport in Soil via Bioturbation
Ali lahko zaužije tudi daljša plastična vlakna?
Raziskava iz leta 2026 je uporabila označena vlakna poliestra PET. Deževniki so jih prenašali navzdol, delež prerazporejene mase pa se je med drugim in četrtim tednom povečal s približno šestih na devet odstotkov. Več prenosa je potekalo v prvih dveh tednih. V večji globini so bila vlakna v povprečju nekoliko krajša.
Razlike v dolžini so bile majhne, zato jih avtorji ne razlagajo kot izrazito ločevanje vseh velikosti. V ločenem preizkusu so v iztrebkih našli vlakna do dolžine štiri celih osem milimetra. Podolgovata oblika torej ni preprečila vsakega zaužitja. Navedena dolžina ne pomeni povprečne velikosti vseh delcev niti hitrosti prenosa v slovenskih naravnih tleh.
Viri: Heinze in sod. 2026: The deep-burrowing earthworm ingests and transports microplastic fibres
Ali ga je dovolj preprosto dodati v slaba tla?
Na dveh nizozemskih mlečnih kmetijah so vrsto poskusno naselili v ograjene talne enote trajnega travinja na peščenih tleh. Osebki so preživeli in oblikovali kokone, vendar je bilo preživetje nizko: po sedmih mesecih približno tretjina, po petnajstih pa le še nekaj odstotkov naseljenih osebkov. Število mladih je ostalo majhno.
Avtorji razpravljajo o vplivu vlage, življenjske zgodovine naseljenih živali, tekmovanja za hrano in plenjenja. Nobenega od teh možnih vzrokov niso razglasili za edino dokončno pojasnilo. Uspešna kratkotrajna prisotnost zato še ne pomeni stabilne nove populacije. Iz teh rezultatov ne izhaja priporočilo za samovoljno prenašanje deževnikov med okolji; najprej je treba razumeti razmere, v katerih bi morali živeti.
Viri: Van de Logt in sod. 2023: The anecic earthworm can persist after introduction
Pogosta vprašanja o vrsti
Ali ga lahko določimo samo po dolžini?
Ne. Velikosti obeh podobnih vrst se prekrivajo.
Preverite vir odgovoraAli njegov rov vedno sega vsaj meter globoko?
Ne. Angleški poskus je pokazal obstoj razmnožujoče se populacije tudi v zelo plitvih rovih nad neugodno podlago.
Preverite vir odgovoraAli se v vodi vedno takoj zaduši?
Ne. Pomembna je razpoložljivost kisika; v odprtih kontrolnih posodah je preživel dvainsedemdeset ur spremljanja.
Preverite vir odgovoraAli po parjenju potomce prispeva samo eden od partnerjev?
Ne. V poskusu prvega parjenja sta praviloma oba partnerja ustvarjala uspešne kokone, vendar ne v enakem številu.
Preverite vir odgovoraAli njegov prenos mikroplastike pomeni čiščenje tal?
Ne. Raziskava je pokazala premikanje plastičnih delcev v globlje plasti, ne njihove razgradnje.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Izvirna uredniška predstavitev povezuje podatke za Slovenijo s splošno biologijo vrste. Leto raziskave ni nujno leto objave; zgodovinskih ocen ne prikazujemo kot današnje številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
- James in sod. 2010: DNA Barcoding Reveals Cryptic Diversity
PLoS ONE 5:e15629; opis novega referenčnega primerka in primerjava s sorodno vrsto.
- Martinsson in Erséus 2017: Cryptic speciation and limited hybridization within Lumbricus
Molecular Phylogenetics and Evolution 106:18–27; jedrni in mitohondrijski podatki.
- Grčman, Štular, Udovič in Kastelec 2015: Pojavljanje deževnikov v vinogradih z različno vsebnostjo bakra
Novi izzivi v agronomiji 2015, strani 22–28; morfološko določeni vzorci iz leta 2012.
- Brancelj, Lips in Lips 2026: Cave Size Doesn’t Matter but Persistence and Sampling Techniques Do
Diversity 18:280; tabela 1, edafska žival in osebna opažanja 2000–2019.
- Butt in Nuutinen 2024: Behavioural flexibility in Lumbricus terrestris burrowing
European Journal of Soil Biology 120:103595; plitvi rovi na nekdanjem industrijskem območju.
- Kurth in Kier 2014: Scaling of the hydrostatic skeleton
Journal of Experimental Biology 217:1860–1867; zgradba in mehanika gibanja.
- Ducasse in sod. 2021: Can Lumbricus terrestris be released in forest soils degraded by compaction?
Applied Soil Ecology 168:104131; laboratorijski in francoski terenski poskus.
- Kiss, Chen in Hodson 2021: Interspecies variation in survival of soil fauna in flooded soil
Izvirni avtorski rokopis o kisiku in preživetju treh vrst deževnikov.
- Berry in Jordan 2001: Temperature and soil moisture content effects
Soil Biology and Biochemistry 33:133–136; nadzorovana vzreja v iowskih tleh.
- Butt 2011: Food quality affects production of Lumbricus terrestris
Soil Biology and Biochemistry 43:2169–2175; rast, kokoni in dolgotrajna izvalitev.
- Valckx in sod. 2011: Food and habitat preferences for cover crops
Pedobiologia 54:S139–S144; izbira rastlinskih ostankov in prostora.
- Kirchberger in sod. 2015: Experimental evaluation of herbivory on live plant seedlings
PLoS ONE 10:e0123465; poskusa z razvitimi sejankami in opadom.
- Milcu, Schumacher in Scheu 2006: Earthworms affect plant seedling recruitment
Functional Ecology 20:261–268; semena, vznik in razporeditev sejank.
- Michiels, Hohner in Vorndran 2001: Precopulatory mate assessment
Behavioral Ecology 12:612–618; velikost partnerjev in obiski rovov.
- Butt in Nuutinen 1998: Reproduction after the first mating
Canadian Journal of Zoology 76:104–109; kokoni po prvem parjenju.
- Tiunov in Kuznetsova 2000: Environmental activity and spatial organization of soil communities
Izvestiya Akademii Nauk, Seriya Biologicheskaya 5:607–616; lipov gozd pri Moskvi.
- Andriuzzi in sod. 2015: Anecic earthworms alleviate negative effects of extreme rainfall
Plant and Soil 397:103–113; poljski talni mezokozmi z ljuljko.
- Lambkin in sod. 2011: Soil pH governs production rate of calcium carbonate
Applied Geochemistry 26:S64–S66; enajst tal in nastajanje karbonatnih zrnc.
- Versteegh in sod. 2013: Earthworm-produced calcite granules
Geochimica et Cosmochimica Acta 123:351–357; izotopsko umerjanje paleotermometra.
- Rillig, Ziersch in Hempel 2017: Microplastic transport in soil by earthworms
Scientific Reports 7:1362; prenos polietilenskih delcev.
- Heinze in sod. 2021: Nanoplastic Transport in Soil via Bioturbation
Environmental Science and Technology 55:16423–16433; označeni polistirenski nanodelci.
- Heinze in sod. 2026: The deep-burrowing earthworm ingests and transports microplastic fibres
Geoderma 468:117768; prenos in zaužitje vlaken PET.
- Van de Logt in sod. 2023: The anecic earthworm can persist after introduction
European Journal of Soil Biology 119:103536; peščena tla trajnega nizozemskega travinja.
- LifeHabitats: Navadni deževnik
Slovensko poimenovanje vrste Lumbricus terrestris.
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.