Progasti gož: slovenske najdbe, prepoznava, prehrana in življenje

Kje je progasti gož potrjen v Sloveniji?

Vesna Cafuta je leta 2011 objavila deset najdb progastega goža iz območja Natura 2000 Slovenska Istra. Med majem 2002 in marcem 2011 so ga zabeležili na sedmih lokacijah: Briču, pri Koštaboni, Laborju, Pučah, Steni pri Dragonji, Sv. Petru in Sv. Štefanu. Med gradivom sta bila mlad in nedorasel osebek ter osem kačjih levov. Najdbe so bile razporejene po dolini Dragonje s pritoki in pobočjih nad njo. Natančnih položajev zaradi varstva vrste v članku niso objavili.

Nedorasel gož pri Koštaboni je meril oseminosemdeset centimetrov od gobca do kloake, njegov rep pa triindvajset centimetrov. Povožen mladič pri Sv. Petru je imel telo dolgo 28,6 centimetra in rep 6,8 centimetra. Pri Laborju so našli več levov v različnih letih, vendar zaradi njihove ohranjenosti niso mogli ugotoviti, ali izvirajo od ene ali več kač. Avtorica je najdbe mladih in nedoraslih osebkov obravnavala kot prvi dokumentirani dokaz uspešnega razmnoževanja progastega goža v Sloveniji.

Viri: Cafuta — New records of four-lined snake in Natura 2000 site Slovenska Istra, 2011

Kako se odziva na vonjave plena in drugih gožev?

Slovenski raziskovalci so v študiji, objavljeni leta 2025, preverili odzive osmih progastih gožev na kemične dražljaje. Kače so ob vonju miši ter izvlečkih kože progastega goža pogosteje iztegovale jezik kot ob kontroli brez vonja. Odzvale so se tako na izvleček, pridobljen z žive kače, kot na izvleček iz odvržene kože.

Odrasle samice so imele večjo relativno pogostost iztegovanja jezika kot nedorasle samice. V skupini so bile tri odrasle in tri nedorasle samice ter dva nedorasla samca; odraslih samcev niso preizkusili. Odzivi na vonjave plena in kože se niso značilno razlikovali od odziva na kontrolo z močnim umetnim vonjem parfuma. Poskusi so potekali aprila in maja 2022 z osebki v ujetništvu.

Viri: Lah, Žunič-Kosi, Bedjanič in Žagar — Chemosensory behavioural responses to prey and conspecific chemical stimuli in Elaphe quatuorlineata, 2025

Kako ga prepoznamo in kakšno okolje uporablja?

Nacionalni inštitut za biologijo v poročilu iz leta 2020 progastega goža opisuje kot veliko kačo iz družine gožev. Samice lahko dosežejo 260 centimetrov, samci so navadno manjši. Odrasli imajo sivo ali svetlo rjavkasto zgornjo stran s štirimi temnimi vzdolžnimi progami. Po strani glave poteka temna proga prek očesa, zenica pa je okrogla. Mladiči imajo namesto vzdolžnih prog široke temne lise, pogosto s črnim robom. Gož dobro pleza in plava. Poročilo ga opisuje kot človeku nenevarno kačo. Uporablja topla, nekoliko vlažna in delno senčna okolja; razgiban prostor z živimi mejami in kamnitimi strukturami mu nudi zavetje.

Viri: Žagar in sodelavci — Progasti gož: delno poročilo LIFE-IP NATURA.SI, 2020

Kaj povedo najdbe njegovega plena v Italiji?

Capizzi in Luiselli sta v hribovju Tolfa severno od Rima preučila enaintrideset progastih gožev, ki sta jih pregledala ob oseminpetdesetih srečanjih. Med petinšestdesetimi primerki hrane so prevladovali glodalci, sledile so ptice in njihova jajca. Trije primerki kuščaric Podarcis muralis so izvirali iz mladih gožev, krajših od petinsedemdesetih centimetrov. Pri odraslih je hrana obsegala samo glodalce ter ptice z mladiči in jajci. Med glodalci so prepoznali gozdne miši, voluharice, podleske ter podgane.

V pomladnih mesecih od aprila do junija so ptice predstavljale tri četrtine zaznane hrane. Od začetka julija do sredine novembra so zabeležili samo glodalce. Vseh šest podgan v preučevani hrani so pojedle samice. Masa plena je naraščala z maso kače, vendar so goži glede na svojo velikost praviloma lovili razmeroma majhne živali. Med v želodcu izmerjenim plenom je povprečna masa obroka znašala okoli osemintrideset gramov.

Samice v preučevanem vzorcu so bile povprečno dolge 132 centimetrov, samci pa okoli 113 centimetrov. Primerjava je zajela mlade in odrasle kače. Samice so segale do 177,4 centimetra, samci do 145,3. Povprečna masa vseh preučenih kač je znašala približno 376 gramov. Podleski in črne podgane med plenom kažejo tudi na iskanje hrane nad tlemi.

Viri: Capizzi in Luiselli — The diet of the four-lined snake in Mediterranean central Italy, 1997

Ali se lahko samica razmnožuje več let zapored?

Capizzi in sodelavci so v italijanskem hribovju Tolfa dalj časa spremljali šest samic progastega goža. Večina samic se je lahko razmnoževala v večini spremljanih let. Povprečna skupina jajčec je obsegala približno deset jajčec. Število jajčec so obravnavali tudi glede na velikost njenega telesa.

Samice so jajčeca odlagale med devetnajstim julijem in drugim avgustom, izleganje pa je bilo konec avgusta. Raziskovalci so ocenili majhne smrtnostne stroške po odlaganju jajčec. Nobeno preučevano leto ni bilo posebno ugodno ali neugodno za vse samice hkrati glede na pričakovano število jajčec pri njihovi velikosti.

Viri: Capizzi in sodelavci — Breeding frequency, clutch size, reproductive status and correlated behaviours in sympatric females, 1996

Ali je prehrana enaka v različnih življenjskih prostorih?

Filippi in sodelavci so leta 2005 primerjali progaste gože iz petih različnih življenjskih prostorov v osrednji Italiji. Združili so nove podatke in že objavljene najdbe hrane. Mali sesalci, skoraj izključno glodalci, so predstavljali 66,7 odstotka hrane, ptice z jajci 26,4 odstotka in kuščarice 6,9 odstotka. Samice so bile skupno večje od samcev in so jedle več ptic ter manj kuščaric. Oba spola sta sicer uporabljala iste skupine plena.

V večini življenjskih prostorov so bili najpomembnejši glodalci. Izjema je bilo bolj mokrotno okolje, kjer so ptice po pogostosti nekoliko presegale glodalce. Goži so se hranili od začetka aprila do začetka novembra. Ptice so jedli skoraj izključno aprila in maja, predvsem samice; mali sesalci pa so bili hrana skozi celotno obdobje hranjenja. Raziskovalci so opozorili, da je bil delež jajc verjetno močno podcenjen.

Viri: Filippi in sodelavci — Comparative food habits and body size of five populations of Elaphe quatuorlineata, 2005

Ali lahko prezimuje skupaj z drugimi kačami?

V jugozahodni Bolgariji so raziskovalci preučili skupno prezimovališče, ki ga je uporabljalo sedem vrst kač, tudi progasti gož. Leta 2018 so odraslega samca progastega goža prvič opazili tridesetega marca, istega osebka znova četrtega aprila, petega aprila pa še odraslo kačo brez ugotovljene identitete.

Progasti goži so se večinoma sončili na zgornjem delu prostora ob prezimovališču. Tja so uvrstili osemdeset odstotkov petih vrstnih opazovanj iz preučevanih let. Raziskovalci zunaj tega prostora v sosednjem območju med aktivno sezono niso našli nobenega progastega goža.

Viri: Dyugmedzhiev, Slavchev in Naumov — Emergence and dispersal of snakes after syntopic hibernation, 2019

Kaj raziskave povedo o otoških in celinskih populacijah?

Raziskava, tiskana leta 2020, je pri progastem gožu primerjala podatke iz mitohondrijev in genoma. Avtorji so ugotovili sledove pretekle izolacije v več ločenih zatočiščih. Ko geografske ovire niso več preprečevale širjenja, je med celinskimi balkanskimi populacijami prišlo do obsežne izmenjave genetskega materiala. Stara mitohondrijska linija je ostala predvsem v obrobnih vzhodnogrških in otoških populacijah.

Osrednji Kikladi so se v obeh tipih genetskih podatkov izkazali kot stara linija, katere nastanek so ocenili na približno 3,3 milijona let. Manjše telo nekaterih egejskih otoških gožev je povezano z otoško pritlikavostjo, vendar se telesna podobnost ne ujema nujno z vsem genetskim sorodstvom. V analizi izmenjave genov so bile krfske in skiroške živali izraziteje ločene, številni celinski vzorci pa so kazali mešano genetsko poreklo. Italijanski vzorci so vsebovali tudi delež genetske podobnosti s skupino s Krfa.

Viri: Thanou, Kornilios, Lymberakis in Leaché — Genomic and mitochondrial evidence of ancient isolations and extreme introgression in the four-lined snake, 2020

Kako so slovenska najdišča povezana s širšo krajino?

Končno poročilo Nacionalnega inštituta za biologijo iz leta 2020 je razširilo pregled najdišč v Slovenski Istri. Med novimi zapisi sta bila tudi dva mlada osebka iz zaledja Izole, pri Šaredu in Cetorah, ki so ju sporočili domačini. Med okoliščinami najdb so bili robovi oljčnih nasadov, suhozidi, bližina prebivališč in prazna njiva. Preučena najdišča so ležala od devetnajst do 327 metrov nad morjem.

Viri: Žagar in sodelavci — Progasti gož: končno poročilo LIFE-IP NATURA.SI, 2020

Ali lahko ulovi tudi malo podlasico?

Prötzel in sodelavci so leta 2018 objavili opazovanje progastega goža, ki je v hrvaški Istri ulovil malo podlasico (Mustela nivalis). Gož je plen stiskal s telesom in ga nazadnje pogoltnil. Podlasica se je branila več kot petnajst minut in kači povzročila krvaveče poškodbe na ustih ter telesu. Dogodek so raziskovalci dokumentirali s fotografijami in videom.

Viri: Prötzel, Forster, Krautz in Glaw — Predator versus predator: four-lined snake feeding on a least weasel in Istria, 2018

Ali so lahko odrasli progasti goži zelo temni?

Robert Madl je v prispevku iz leta 2017 opisal pet progastih gožev, ki jih je prejšnje leto zabeležil na hrvaškem Dugem otoku. Med njimi je bila odrasla samica z delnim melanizmom oziroma izrazito temno obarvanostjo. Prvega junija 2016 jo je našel blizu glavne otoške ceste. Njeno dolžino je ocenil na najmanj meter in pol. Osnovna barva in temne vzdolžne proge so bile še nekoliko vidne, predvsem na prednjem delu telesa.

Samica je bila v okolju z gosto makijo, pašniki, posameznimi kamni in kamnitimi zidovi. Druge najdbe so vključevale približno trideset centimetrov dolgega mladiča, odraslega samca in nedoraslo samico. Nedozorela samica je bila na dvorišču opuščene hiše, ob deloma zaraščenih vrtovih, grmovju, majhnih travnikih in kamnitih strukturah. Najdbe različnih starostnih in spolnih skupin na več ločenih mestih so avtorja vodile k razlagi, da na otoku živi razmnožujoča se populacija.

Viri: Madl — First record of Elaphe quatuorlineata from the island of Dugi Otok, 2017

Katere snovi so prepoznali na njegovi koži?

V kemični raziskavi iz leta 2023 so pri progastem gožu prepoznali oseminštirideset različnih spojin kožnih izločkov. Preučevali so pet osebkov te vrste v širši raziskavi kač starega sveta. Med ugotovljenimi sestavinami je bilo pet ketonov: 2-nonadekanon, 2-pentakozanon, 2-heptakozanon, 2-nonakozanon in 2-tritriakontanon. Skoraj vse ketone progastega goža so našli v vzorcih z živih kač. Vzorci z odvržene kože so zato vsebovali drugačno zaznano sestavo kot vzorci z živih živali.

Viri: Andonov in sodelavci — Chemical map of skin secretions in old-world snakes, 2023

Kaj pokaže spremljanje iste kače več let?

Dolgotrajni pregled kač iz okolice italijanskega Coculla je dokumentiral rast istega samca progastega goža v dvanajstih letih. Leta 2011 je meril 118 centimetrov od gobca do kloake, rep je bil dolg enaintrideset centimetrov, tehtal pa je 678 gramov. Pri ponovnem pregledu leta 2023 je telo merilo 143 centimetrov, rep šestintrideset centimetrov, masa pa je dosegla 948 gramov. Vmes so ga znova zabeležili tudi leta 2014 in 2016.

Eno samico so prvič pregledali leta 2013 in ponovno leta 2014 ter 2022. Dolžina njenega telesa brez repa se je povečala s 125 na 140 centimetrov, masa pa s 594 na 1240 gramov. V celotnem spremljanju so odrasle samice v povprečju imele daljše telo, samci daljši rep, telesna masa obeh spolov pa je bila primerljiva. Najdaljši zabeleženi samec je skupaj z repom meril 191 centimetrov, najdaljša samica pa 190.

Viri: Montinaro in sodelavci — Men and Snakes: long-term monitoring in Cocullo, 2025

Kako se po obroku spremeni presnova pri preučenem gožu?

Raziskava iz leta 2022 je pri enem odraslem progastem gožu v ujetništvu neposredno izmerila spremembe sečne kisline v krvi po hranjenju. V prvem preizkusu je pojedel podgano, težko petdeset gramov. Pred obrokom je koncentracija sečne kisline znašala 193,6 mikromola na liter, drugi dan po hranjenju pa 1333,4. V naslednjih dneh je večinoma upadala in deveti dan znašala 292,5 mikromola na liter. To je časovni potek meritev pri istem osebku, ne povprečje naravne populacije.

V drugem preizkusu je ista kača dobila osemdesetgramski obrok. Najvišjo koncentracijo so zabeležili prvi dan po hranjenju: 1530,7 mikromola na liter, v primerjavi z začetnimi 298,1. Deveti dan je meritev znašala 329,6. Tudi ta niz je pokazal hiter porast po zaužitju plena in poznejši padec. Raziskava tako pri konkretnem progastem gožu dokumentira presnovno spremembo po hranjenju z glodalcem. Kača je bila pred preizkusoma najmanj štirinajst dni brez hrane, imela je dostop do vode in je živela v nadzorovanih terarijskih razmerah.

Viri: Halán, Kottferová, Račka in Lam — The Amount of Food Ingested and Its Impact on the Level of Uric Acid in the Blood Plasma of Snakes, 2022