Progasti kamenjak: prepoznavanje in način življenja

Kako ga prepoznamo

Samec ima vitek oranžno rdeč zadek, ki ni izrazito kijasto odebeljen. Na straneh oprsja sta dve široki, bledo rumeni progi, noge pa so črne z rumenimi črtami vzdolž stegen in goleni. Oranžna lisa pri korenu kril je majhna in sega le na njihov del tik ob telesu. Črtaste noge so značilne tudi za samice in mlade osebke, zato so uporabne za prepoznavanje vrste, ko barva telesa še ni izrazita.

Samice je težje zanesljivo ločiti od samic drugih kamenjakov. Njihovo telo je umazano rumeno, z ozkimi črnimi črtami in parnimi pikami na zadku, kar se pojavlja tudi pri sorodnih vrstah. Eden od razlikovalnih znakov je majhna luska na spodnji strani zadka: pri samici progastega kamenjaka je izrazito podaljšana in trikotna. Pri presoji je zato koristno upoštevati več značilnosti, ne zgolj barve.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Sympetrum striolatum

Barve se spreminjajo z dozorevanjem

Mladi osebki in samice imajo svetlo rumeno oprsje in zadek. Ko samci dozorijo, postanejo rdeči, medtem ko samice s starostjo potemnijo in lahko dobijo temno rjavo, skoraj čokoladno obarvanost. Pri nekaterih se spodnji del zadka obarva modrikasto. S starostjo lahko porjavijo tudi krila. Barvne razlike so zato povezane tako s spolom kot z dozorevanjem osebka, pri določanju pa se je smiselno opreti tudi na obliko telesa in vzorec na nogah.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Sympetrum striolatum

Voda in življenjski prostor

Ličinke živijo v stoječih vodah, kot so ribniki in jezera, vendar vrsta ni omejena le nanje. Ustrezajo ji tudi kanali in počasi tekoči vodotoki. Ličinke so bile opisane celo v brakični vodi, kjer se mešata morska in celinska voda. Ta raznolikost vodnih okolij pojasnjuje, zakaj je progastega kamenjaka mogoče srečati ob različnih vrstah voda.

Odrasli pogosto lovijo na odprtih, sončnih mestih. Posameznik lahko počiva na izpostavljeni preži, na primer na listu, nato pa odleti za žuželko, ki prileti mimo. Ob vodi samci branijo območje in lahko preganjajo tudi večje kačje pastirje. Na loviščih, ki niso neposredno ob vodi, se lahko zbere več osebkov, ne da bi tam branili posamezna ozemlja.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Sympetrum striolatum

Letanje in odlaganje jajčec

V Sloveniji odrasle osebke lahko opazujemo od junija; redno letajo še oktobra, včasih pa tudi novembra ali decembra. Obdobje pojavljanja je odvisno od območja: opis za južno Evropo navaja odrasle skozi vse leto, za severnejše kraje pa predvsem mesece od junija do novembra.

Samica jajčec ne odloži na eno samo mesto. Samec po parjenju ostane povezan s samico v tandemu; par med odlaganjem leti nad vodo in samica zadek zaniha proti gladini. Ko doseže skrajni del loka, samica spusti del jajčec, ki padejo na vodno površino. Iz njih se razvijejo vodne ličinke, odrasli kačji pastirji pa se nato ob vodi znova prehranjujejo in razmnožujejo.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Sympetrum striolatum