Boletina: velikonočnica, Mlakarjeve rupe in Stanko Buser
Boletina pri Ponikvi slovi po rastišču velikonočnice. Voda tu ponika v Mlakarjevih rupah. Tu se je rodil Stanko Buser.
Velikonočnica in zgodovina potrditve rastišča
Rastišče velikonočnice v Boletini je botanik Peter Skoberne natančno dokumentiral 10. marca 1973 skupaj z Mirkom Šoštaričem in Frančkom Vogelnikom. Na cvetoči travnik jih je pripeljala domačinka. Viktor Petkovšek je nahajališče omenjal že leta 1953 na podlagi pisma A. Vresner, vendar pod napačnim krajevnim imenom Blatine.
Skoberne je rastline fotografiral, opisal lego in gradivo poslal botaniku Tonetu Wraberju. Primerki so ohranjeni v herbariju ljubljanske univerze pod oznako LJU 33450. Tako opredeljeno nahajališče je bilo vključeno v inventar najpomembnejše naravne dediščine, objavljen leta 1976.
V svojem prispevku iz leta 2021 Skoberne navaja zavarovanje območja za naravni spomenik leta 1993. Opisuje tudi sodelovanje celjske naravovarstvene enote z domačini v projektu LIFE v letih 2005–2007. Takrat so spremljali stanje rastlin, pripravili načrt upravljanja in ureditev obiska izpeljali s Turistično olepševalnim društvom Ponikva. Ograjeno rastišče je namenjeno opazovanju brez vstopanja med rastline; njegov opis ne pomeni povabila k trganju cvetov.
Boletinski potok in Mlakarjeve rupe
Boletinski potok izvira ob prelomu severno od naselja. Pridruži se mu potok z zahoda, ki je vrezal globoko grapo. Združena voda napaja ribnika pri vasi, nato pa na prepustnem apnencu ponikne v Mlakarjevih rupah.
Geologinja Nina Rman je leta 2010 opisala prvotno štiri požiralnike, od katerih sta bila dva zasuta. Po njenem opisu je bil eden stalno dejaven, do drugega pa je voda pritekla ob močnejšem deževju. Ob visoki vodi spodnji del doline poplavlja. Zahodni, višji del je suha obvisela dolina z rastiščem velikonočnice.
Podzemni odtok je Rman povezala z verjetnim napajanjem približno kilometer oddaljenih kraških izvirov. To je razlaga najverjetnejše povezave, ne navedba dokazanega sledilnega poskusa. Prelom pri izviru je apnenec močno zdrobil; tak material so uporabljali za posipanje cest. Masivnejši apnenec je služil gradnji hiš, temeljev in podpornih zidov. Rastišče, ponori ter Buserjeva rojstna hiša so vključeni med postaje kraške vodne učne poti v okolici Ponikve. Litotamnijski apnenec sestavljajo predvsem ostanki litotamnijskih alg, med primesmi pa so lupine mehkužcev in drugi morski fosili.
Viri: Nina Rman: Geološke značilnosti učnih poti na Ponikvi, Geologija 53/2, 2010, str. 197–202 ↗
Rojstni kraj geologa Stanka Buserja
V Boletini se je 20. februarja 1932 rodil geolog Stanko Buser, sin lončarja Valentina Buserja in Terezije, rojene Drame. Osnovno šolo je obiskoval na Ponikvi, nato pa se je šolal v Celju. Geologijo je diplomiral v Ljubljani leta 1958 in leta 1965 doktoriral z raziskavo jurskih plasti južnega Primorskega, Notranjske in zahodnega Dolenjskega.
Pri Geološkem zavodu je deloval na področju regionalne geologije. Med njegovimi kartografskimi deli je list Celje iz leta 1977 v merilu 1 : 100.000, skupaj s strokovnim tolmačem. Na Štajerskem je preučeval terciarne klastične plasti in litotamnijski apnenec. Njegova pregledna Geološka karta Slovenije v merilu 1 : 250.000, izdana po smrti leta 2009, razločuje 124 litostratigrafskih enot.
Kot univerzitetni učitelj je povezoval predavanja s terenskimi vajami. Za srednje šole je sodeloval pri pripravi pregledne geološke karte z razlago. Ustanovil je Slovensko geološko transverzalo, pot prek različnih slovenskih geoloških pokrajin; po njem je poimenovana tudi lokalna kraška učna pot. Od leta 1983 do leta 1998 je bil glavni in odgovorni urednik znanstvene revije Geologija.
Viri: Bojan Ogorelec: Buser, Stanko, Novi Slovenski biografski leksikon, 2018 ↗
Lončarsko ustvarjanje na Boletini
Katalog Zeleni snop Razvojne agencije Kozjansko predstavlja lončarko Živo Zupanc Buser in njeno delavnico na Boletini pri Ponikvi. Njen program povezuje uporabne glinene predmete z okrasnimi izdelki: skledami, krožniki, podstavki, svečniki in spominki različnih oblik. Publikacija posebej omenja ustvarjalne delavnice za otroke in mladino, organizirane ob zanimanju udeležencev, ter možnost ogleda in naročila izdelkov pri ustvarjalki. Gre za predstavitev obrti iz časa nastanka kataloga, ne za preverjen današnji urnik ali cenik.