Dobrina pri Žusmu: dve cerkvi in Grajska učna pot
Odkrijte Dobrino na južnem pobočju Žusma, cerkvi sv. Valentina in sv. Jakoba ter ustvarjalnost društva Izviri. Spoznajte tudi zgodovino merjenja padavin.
Razložena vas na južnem pobočju Žusma
Dobrina v občini Šentjur je razloženo naselje med travniki in gozdovi na južnem pobočju Žusma. V bližini je Slivniško jezero. Krajevno življenje močno zaznamuje Društvo Izviri Dobrina, ki povezuje dediščino, literaturo, domače obrti in pohodništvo.
Dve cerkvi v skupnem ambientu
Cerkvi sv. Valentina in sv. Jakoba sta skupaj z župniščem in dvema domačijama vpisani tudi kot skupen dediščinski ambient. Valentinova cerkev je bila zgrajena leta 1714. Ožji prezbiterij se zaključuje tristrano, notranjost pa je banjasto obokana. Zvonik iz leta 1895 je nadomestil lesen strešni stolpič. Dekorativna poslikava je iz 1930, oltarji pa iz 18. stoletja.
Jakobova cerkev je gotska. Ladjo prekriva križnorebrasti obok, prezbiterij pa rombasto-zvezdasti. Slednji hrani poslikave iz sredine 15. stoletja, pripisane Žirovniškemu mojstru. Zvonik so prizidali leta 1665, neogotsko opremo pa je leta 1871 izdelal I. Oblak.
Viri: RNPD EŠD 3544: Dobrina, cerkev sv. Valentina ↗ · RNPD EŠD 3545: Dobrina, cerkev sv. Jakoba ↗ · RNPD EŠD 15622: Dobrina, ambient cerkva sv. Valentina in sv. Jakoba ↗
Črne kuhinje in kašče
Domačija Dobrina 16 je sestavljena v gruči: ob pritlični zidani hiši sta vrhhlevno gospodarsko poslopje z letnico 1899 in vrhkletna kašča. Hiša ohranja obokano notranjščino in predelano črno kuhinjo. Pri hiši Dobrina 60 sta leseni bivalni del in kamnita klet; ohranjeni sta tradicionalna razporeditev prostorov ter črna kuhinja.
Viri: RNPD EŠD 25759: domačija Dobrina 16 ↗ · RNPD EŠD 25761: hiša Dobrina 60 ↗
Knjige, pesmi in domača ustvarjalnost
Društvo Izviri v lastni predstavitvi med glavnimi prireditvami navaja Valentinov pohod in Dobrinsko noč. Njegova dejavnost vključuje tudi delavnice in strokovna srečanja. V društvu delujejo Fantje z Žusma, ki pojejo predvsem ljudske pesmi in so izdali zgoščenko Mi fantje smo z Žusma z dvanajstimi posnetki.
Krajevno založništvo zajema Artičkova naslova Legende grofije Žusemske in Glažarjev sin ter pesmarico Ljudski biseri, ki jo je uredila Danica Recko. O steklarstvu in krajevni preteklosti govorijo tudi dela Janeza Stanislava Roškerja in Jožeta Rataja. Knjiga Stoji učilna zidana v Dobrini je posvečena tukajšnjemu šolstvu. Med domačimi izdajami sta tudi Spomini srca Marjana Goročana in Nove zgodbe Žusma Andreje Križan Lipnik.
Društvena Grajska učna pot Žusem obsega devet kilometrov in štiri doživljajske točke. Srečanje z žarkom in kapljico predstavlja geografsko tematiko, Nad grajskim rovom čutila in igro, Dogodivščine grofične Ane zgodovinske zgodbe, Zvoki narave pa zvoke vetra, vode, rastlin in živali.
Viri: Društvo Izviri Dobrina: lastna predstavitev na občinskem portalu ↗
Pršjača, volna in ohranjanje izročila
Danica Recko je v izvirnem intervjuju za Lipov list leta 2019 opisala ocenjevanje pršjač, pogač, značilnih za okoliške kraje. Povedala je tudi, da obujajo domačo obrt s prejo volne ter prirejajo radijske delavnice v sodelovanju z Radiom Slovenija in Radiom Maribor.
Med društvenimi obnovami so bili Farovški vodnjak, lestenec v Valentinovi cerkvi in spominska plošča padlim v prvi svetovni vojni. Za Grajsko učno pot je revija zabeležila regijsko priznanje Turistične zveze Slovenije leta 2015. Pot iz doline ob Dobrinskem potoku vodi tudi prek Molovic in Drenovc. Po spustu proti Žamerku se vzpne na Žusem; ob njej so urejena počivališča in razgledišča.
Dolga zgodovina merjenja padavin
ARSO v zgodovinskem popisu iz leta 2016 navaja padavinsko postajo Žusem (Dobrina), ustanovljeno 1. julija 1910. Sprva je delovala do septembra 1918, merjenje pa se je nadaljevalo decembra 1924. Med starejšimi imeni postaje sta Dobrina in Loka pri Žusmu. Popis beleži premestitve opazovalnega prostora v letih 1957, 1959 in 1990. Prvi opazovalec je bil Franc Rošker, od decembra 1924 do junija 1957 Jakob Palir, nato do avgusta 1990 Ivan Penič. Kot zadnjega v svojem časovnem pregledu navaja Vilhema Jurjeca. Zadnje opisano opazovalno mesto postavlja na 625 metrov nadmorske višine. Za čas pred letom 1924 natančnih lokacij in premestitev ne pozna.
Za referenčno obdobje 1981–2010 prikazuje povprečno letno višino padavin 1.115 milimetrov. Najvišje mesečno povprečje je junija, 136 milimetrov, najnižje pa januarja, 51 milimetrov. To so zgodovinska podnebna povprečja postaje, ne današnja vremenska napoved ali enaka količina za vsako leto.
Viri: Mateja Nadbath, ARSO: Meteorološka opazovanja II, P–Ž,2016, 229 ↗
Župnik in urednik Jakob Palir
Jakob Palir je bil po biografskem leksikonu od leta 1917 župnik v Žusmu. Že leta 1902 je ustanovil nabožni mesečnik Glasnik najsvetejših Src ter ga izdajal in urejal do 1911.
Viri: Franc Ksaver Lukman: Jakob Palir, Slovenski biografski leksikon 1935 ↗