Brdo pri Lukovici: Kersnikov kraj in Čebelarski center
Brdo pri Lukovici je gručasto naselje na visoki terasi nad poskusnim sadovnjakom Kmetijskega inštituta Slovenije. Tu se stikajo Kersnikova literarna zgodba, grajska dediščina in Čebelarski center Slovenije.
Kersnik in grajske ruševine
Na gradu se je leta 1852 rodil Janko Kersnik. Med njegovimi deli so Kmetske slike, romana Ciklamen in Agitator ter povest Jara gospoda; dokončal je tudi Jurčičeve Rokovnjače. V Jermanovi hiši na jugovzhodnem delu naselja se je leta 1891 rodil zborovodja in etnomuzikolog France Marolt. Grajska preteklost je povezana še z javnimi službami: od leta 1868 so bili tukaj okrajno sodišče, davkarija in zapori.
Grad je maja 1943 pogorel. Danes so od njegove nekdanje podobe ohranjeni deli zidov, ne celotna grajska stavba. V neposredni bližini ostaja park z ribnikom in drevoredi.
Park in cerkev ob nekdanjem gradu
Parkovna ureditev se odpira v dve smeri. Severno od gradu poteka gabrov drevored iz prve polovice devetnajstega stoletja, ki je vodil do krožnega zaključka. Z zahodne strani je dostop poudarjal mlajši kostanjev drevored, nastal v drugi polovici istega stoletja.
Cerkev Marijinega vnebovzetja ob gradu je baročna stavba iz leta 1718. Predelali so jo leta 1753 in 1883, njeno pročelje pa ohranja Jelovškovo poslikavo sončne ure. Cerkveno območje dopolnjuje pokopališče s Kersnikovim grobom. Na zahodni steni jugozahodnega grajskega stolpa je spominska plošča z medaljonom pisatelja. Odkrili so jo ob stoletnici njegovega rojstva. Različne časovne plasti so tako zbrane na majhnem prostoru: nekdanja graščina, stare parkovne poti in cerkveni kompleks.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · Občina Lukovica: Brdo pri Lukovici ↗
Kaj spoznamo v Čebelarskem centru
Čebelarski center Slovenije na naslovu Brdo pri Lukovici 8 predstavlja zgodovino čebelarstva, čebelje pridelke in medovite rastline. Zeliščno-čebelarska učna pot dopolnjuje programe za odrasle in otroke; del učne ponudbe je prilagojen slepim in slabovidnim.
V centru so tudi čebelarska knjižnica, uredništvo revije Slovenski čebelar, svetovalna služba in laboratorij za preverjanje kakovosti čebeljih pridelkov. Poleg ogledov pripravljajo degustacije in multivizijsko predstavitev slovenskega čebelarstva. Za obisk ter program se je treba dogovoriti; občinska predstavitev navaja telefon 01 729 61 02 in naslov barbara.dimc@czs.si.