Trnjava: Zlatopoljiščica, Kroharjev bajer in zgodovina mlina
Trnjava je naselje v občini Lukovica in del Krajevne skupnosti Lukovica. Njeno krajinsko podobo oblikujejo dolina, manjši vodotok in cestne povezave.
Dolina v obliki črke T
Občinski opis umešča Trnjavo za kamnolom v Podpeči, ob regionalno povezavo med Lukovico in Kompoljami. Naselje je razdeljeno, njegovo območje pa prečka tudi štajerska avtocesta. Manjša dolina ima po istem opisu obliko črke T. Skoznjo teče potok Zlatopoljiščica, ki se izliva v Radomljo. Med krajevnimi vodnimi motivi občina posebej navede manjši ribnik Kroharjev bajer.
Trnjava spada v Krajevno skupnost Lukovica. Občinska predstavitev objavlja tudi starejši demografski podatek Statističnega urada Republike Slovenije: 1. januarja 2016 je imela 265 prebivalcev. V tedanji primerjavi naselij občine jo uvrsti na peto mesto po velikosti.
Viri: Občina Lukovica: poimenski opis Trnjave, krajina in zgodovinski pregled ↗
Ime iz trnja ali izročila o trdnjavi
Pri izvoru imena občina ločuje dve razlagi. Stane Stražar je v knjigi Črni graben ime raztresene vasi povezal z osnovo trn. Domačinsko izročilo pa ga povezuje s trdnjavo, ki naj bi nekoč varovala potnike pred roparji.
Viri: Občina Lukovica: poimenski opis Trnjave, krajina in zgodovinski pregled ↗
Mlin v srednjeveških listinah
V občinskem zgodovinskem pregledu se mlin pojavi med posestmi, prodanimi 26. avgusta 1410 Engelhartu Zellenpergerju. Kupnina za celotno našteto dediščino je bila 232 mark beneških šilingov. Prodaja je poleg turna Krumperk in zemljišč v drugih krajih zajemala tudi mlin v Trnjavi, zapisan kot zu Ternaw. Prodajalke so grofa Hermana Celjskega prosile, naj fevd podeli kupcu. Kot prodajalke materine dediščine so v povzetku navedene Kristell in Andell Liebenstainer ter Margaret in Kundell iz družine Seybasta von Ruespacha.
Po propadu Celjskih grofov leta 1456 je večji del njihovih posesti prešel k Habsburžanom. Cesar Friderik III. je 16. februarja 1478 Hansu Zellenpergerju podelil turn Krumperk in druge povezane posesti. Med njimi občinski povzetek izrecno navaja voštat in mlin v Trnjavi. Dve leti pozneje je krumperško posest v fevd prejel naslednik Krištof Zellenperger, ki se v nadaljnjem pregledu pojavi kot prodajalec trnjavske kmetije.
Viri: Občina Lukovica: poimenski opis Trnjave, krajina in zgodovinski pregled ↗
Kmetije, cerkveno zemljišče in desetine
Krištof Zellenperger, naslednik krumperške posesti, je 1. februarja 1513 zastavil kmetijo v Trnjavi. Dne 23. marca istega leta jo je za 26 zlatih ogrskih goldinarjev prodal ključarjema župnijske cerkve svetega Tomaža v Krašnji. Na kmetiji je po občinskem zgodovinskem pregledu živel Jurij Maček.
Naborna komisija je 4. oktobra 1575 za vojsko proti Turkom izbrala skupino dvajsetih mož in fantov iz Črnega grabna in okolice. Poleg te skupine občinski opis poimensko omenja Klemena Kukuvičarja in Vrbana Jernejčiča iz Trnjave. Pri prvem navaja tudi historični zapis osebnega imena Clement Kukuuitscher.
Dne 27. januarja 1616 je nadvojvoda Ferdinand Juriju Ravbarju podelil podedovano imetje po očetu Kozmu. Med naštetimi posestmi sta bila mlin in dve kmetiji v Trnjavi v krašenjski župniji, zapisani kot zu Ternau in Kraschner pharr. Drugi krajevni zapis iz leta 1628 govori o družini Kokuitsch iz Trnjave pri mitnici v Podpeči: Marija ter brata Lenart in Jurij so 29. septembra prodali desetine od sedmih kmetij v Dobu tamkajšnjemu župniku Janezu Pomladetu. Občinski povzetek podedovano imetje označi kot fevd kranjske kneževine in celjskih grofov.
Občinski pregled za 14. maj 1625 navaja potrditev krumperških posesti z mlinom v Trnjavi in domcem v krašenjski župniji Hansu Frideriku Ravbarju. Ta je nastopal kot pravni varuh in nosilec fevdov Daniela, sina pokojnega Jurija Ravbarja s Krumperka.
Viri: Občina Lukovica: poimenski opis Trnjave, krajina in zgodovinski pregled ↗
Ureditev odpadnih voda leta 2011
Občinska uprava je v novembrskem Rokovnjaču leta 2011 poročala, da je bil 9. novembra opravljen tehnični pregled novozgrajene kanalizacije odpadnih voda v delu Trnjave. Vrednost investicije je ocenila na približno 120.000 evrov. Po tedanjem zapisu je bilo uporabno dovoljenje še pričakovano; njegova izdaja naj bi omogočila priključitev stanovanjskih objektov. Občina je že izdala odločbe o komunalnem prispevku in prejela prošnje za obročno plačilo. Takratni odlok obročnega plačevanja ni predvideval, zato je uprava napovedala preveritev možnosti dopolnitve predpisov.
Viri: Rokovnjač, november 2011: tehnični pregled kanalizacije v delu Trnjave, fizična in tiskana 4 ↗