Krašnja: obcestno jedro, Pavletova hiša in krajevni muzej
Krašnja v občini Lukovica povezuje obcestno jedro Črnega grabna, cerkev svetega Tomaža in muzejsko zbirko v Pavletovi hiši. Njena zgodovina vključuje gostinstvo, usnjarstvo, šolsko zbiranje predmetov in literarne spomine Ilke Vašte.
Obcestno naselje pod Negastrnskim hribom
Krašnja leži v občini Lukovica, v zahodnem delu Črnega grabna pod Negastrnskim hribom. Občinska predstavitev za hrib navaja višino 500 metrov, naselje pa opisuje kot staro cerkveno središče. Njegova lega je povezana z Radomljo in hudourniškimi potoki, ki pritekajo s severa. Miklavčev, Jožmanov in Vrbankov graben so reko na tem odseku potisnili proti južnemu robu doline.
Zaradi pogostega poplavljanja dolinskega območja se je naselje razvilo ob višjem severnem robu ter na nižjih prisojnih pobočjih. Po zgraditvi nove ceste Ljubljana–Celje so pozidali tudi območje med staro in novo cesto. K Krašnji občinski opis prišteva posamezne samotne kmetije, zaselek Konj na severnem pobočju in Benarje zahodno ob regionalni cesti. Podatek o 368 prebivalcih se nanaša na 1. januar 2016.
Stara cesta, perišče in cerkveno središče
Občinski zgodovinski pregled prvo omembo naselja postavlja v leto 1325. Povezuje jo s prodajo štirih kmetij v Spodnji Krašnji, zapisano 10. avgusta tega leta. Do petdesetih let 20. stoletja je glavna cesta potekala skozi naselje, ob njej pa so delovale številne gostilne. Jedro je ob križišču nasproti cerkve svetega Tomaža; večina njegovih stavb ima po občinskem opisu podobo iz 19. stoletja.
Ob potoku skozi jedro se je ohranilo perišče. Občina naselje navaja tudi kot območje naselbinske kulturne dediščine. Župnijska cerkev svetega Tomaža stoji v vzhodnem delu kraja, pokopališče s poslovilnim objektom pa nedaleč stran ob regionalni cesti. Krajevna predstavitev poudarja, da se je župnija Krašnja prva izločila iz pražupnije Dob in da je nekoč pokrivala celotno ozemlje Črnega grabna.
Zbirka, ki so jo začeli šolarji
Muzejska zbirka je začela nastajati leta 1994, ko so učenci podružnične šole raziskovali življenje v starih kmečkih hišah. S starši so pred šolo postavili trikrat pomanjšano Budnarjevo hišo iz Zgornjih Palovč. Domačini so jim podarili stare predmete, prve eksponate pa so hranili v praznem šolskem stanovanju. Z rastjo zbirke so tam uredili štiri prostore za etnološko gradivo, izdelke iz pšeničnih kit, fotografije in dokumente.
Leta 2003 so uredili spominsko sobo pesnika Petra Levca, leta 2013 pa se je zbirka preselila v Pavletovo hišo. Občinski opis razstave povzema brošuro Vere Beguš iz leta 2013. Med predmeti izpostavlja pletene kite in izdelke iz pšenične slame, izdelke iz ličkanja ter staro blagajno s krajevne pošte. Na nekdanjo gostilno spominjajo točilni pult, kmečka peč in fotografije lastnikov. Zbirka predstavlja tudi pisatelje in druge osebnosti, povezane s krajevno skupnostjo.
Od usnjarne do gostilne
V Pavletovi hiši sta bili nekoč gostilna in trgovina, v gospodarskem poslopju pa usnjarna. Karel Lavrič se je obrti izučil v Andrejčkovi usnjarni pod Trojanami, nato pa v svojem poslopju uredil velike kadi za strojenje kož. Po opisu, povzetem iz muzejske brošure, je usnje izvažal na Češko in Saško. Usnjarno je okoli leta 1900 opustil, leta 1908 pa domačijo prodal Pavletu Klopčiču.
Pavle in Francka Klopčič sta gostilno vodila do leta 1947. Pozneje sta dejavnost prevzela hči Tilka in njen mož Peter Štrukelj ter jo nadaljevala do leta 1976. V gostilno je na kosilo prihajala Ilka Vašte, ko je bila v šolskem letu 1911/12 učiteljica v Krašnji. V kraju je začela tudi pisateljevati; življenje med Krašnjani je opisala v avtobiografskem delu Podobe iz mojega življenja.
Šola, društva in pot na Limbarsko goro
Občina med krajevnimi ustanovami in objekti našteva podružnično šolo z enoto vrtca Medo, gasilski dom, trgovino in športno igrišče. Kulturno društvo Fran Maselj Podlimbarski nosi ime pisatelja, rojenega v Spodnjih Lokah. Športno društvo Krašnja organizira Tek za krof in Šraufov spominski pohod. Iz naselja vodi tudi lahka planinska pot na Limbarsko goro, za katero občinska predstavitev navaja višino 733 metrov.