Brezje pri Mozirju: cerkev na Rožniku in kmečka dediščina
Rožnik s poslikano cerkvijo in stare domačije zaznamujejo Brezje pri Mozirju. Štrucljevo gradišče odpira vprašanja srednjeveške preteklosti.
Cerkev na Rožniku in poslikava Ivana Fantonija
Cerkev Matere Božje in svetega Roka stoji na griču Rožnik, s prezbiterijem obrnjenim proti severu. Župnijska predstavitev starejšo cerkev povezuje z omembo svetega Jošta leta 1426. Spremembo zavetnika umešča pred leto 1618, ko se pojavi poimenovanje cerkve Matere Božje. Lokacijo prvotne gotske stavbe na mestu vzhodne kapele navaja kot verjetno.
Zvonik je bil prizidan po letu 1668, obe kapeli pa v osemnajstem stoletju. Zakristijo naj bi postavili leta 1857. Pravokotno ladjo dopolnjuje prezbiterij s triosminskim zaključkom. Do profiliranega kamnitega glavnega portala vodi stopnišče. Ob vzhodni steni ladje je kapelica svetega Urha s konca devetnajstega stoletja.
Notranjščino je leta 1906 poslikal Ivan Fantoni. Na oboku prezbiterija sta Marijino vnebovzetje in kronanje, v ladijskih lunetah pa pari apostolov in evangelistov. Kapelo svetega Jošta zaznamuje prizor Mojzesa, ki izbija vodo iz skale, Rokovo kapelo pa svetnikovo ozdravljanje kužnih bolnikov. Oltar svetega Jošta je leta 1854 izdelal Janez Vavher. Na slavoločni steni sta zaobljubljeni sliki iz let 1748 in 1779.
Viri: Župnija Mozirje: podružnična cerkev Matere Božje in svetega Roka na Brezju, razdelek Rožnik ↗
Kovačija, poslikana kašča in domačija Kos
Ob lokalni cesti Mozirje–Radegunda, na levem bregu Trnave, stoji hiša Brezje 55 iz leta 1902. Pritlična zidana stavba ima v levem delu kovačijo, členjeno fasado in dvokapnico z bobrovcem.
V zaselku Brdo je pri domačiji Brezje 39 ohranjena Korenjakova kašča. K nadstropni zidani stavbi je prislonjena lopa s prešo. V pritličju vodita dva vhoda v obokano klet, zgoraj pa sta vhoda dostopna z ganka. Severno pročelje krasijo prizori Oznanjenja, Poti v tempelj in Križanega z letnico 1872.
Domačijo Kos pri številki 36 sestavljajo hiša z letnico 1889 in gospodarska poslopja, razporejena v obliki črke U. V zaprtem dvorišču raste lipa; zunaj jedra sta še toplar in sušilnica hmelja. Pri številki 16 ima zidana kašča dva obokana kletna prostora. Nadstropje je bilo pozneje preurejeno za bivanje in ima ohranjeno črno kuhinjo. Domačijo Brezje 39 poleg poslikane kašče sestavljajo hiša, gospodarsko poslopje, toplar na tri pare oken in zidan svinjak. Ob vrtu je kapelica.
Viri: Brezje pri Mozirju - Hiša Brezje 55 – Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Brezje pri Mozirju - Kašča na domačiji Brezje 39 – Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Brezje pri Mozirju - Domačija Brezje 36 – Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Brezje pri Mozirju - Kašča na domačiji Brezje 16 – Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Brezje pri Mozirju - Domačija Brezje 39 – Register nepremične kulturne dediščine ↗
Štrucljevo gradišče in vprašanje nekdanjega gradu
Na Korenovem vrhu je Štrucljevo gradišče, ki ga je raziskovala ekipa celjskega muzeja pod vodstvom Alojza Bolte. Katarina Predovnik v znanstvenem članku iz leta 2012 opisuje utrjeni plato velikosti približno 30 krat 34 metrov. Varuje ga do pet metrov širok in do osem metrov globok jarek.
Izkopavanja so razkrila suhozidne temelje, sledove lesenih stavb, ilovnati premaz sten ter ostanke obrambnega zidu z malto. Med najdbami so bili tudi lončenina, noži, dereze, podkev in žvale. Bolta je najdišče datiral v enajsto in dvanajsto stoletje ter ga razlagal kot slovansko gradišče.
Predovnikova ponuja drugačno, verjetnejšo razlago: ostanke gradu Mozirje oziroma Prassberg. Obenem opozarja, da bi bilo treba ponovno pregledati dokumentacijo in najdbe ter opraviti dodatne raziskave. Povezava z gradom zato ostaja strokovna razlaga, ne dokončno potrjena identifikacija. Avtorica jo primerja s pisnimi viri: patriarh Bertold je leta 1249 ukazal porušiti Prassberg, grad pa je bil nato obnovljen in propadel v štirinajstem stoletju.
Viri: Katarina Predovnik: Slovenska arheologija in raziskovanje gradov, Kronika 60/3, 2012, stran 417 ↗