.jpg){kind=link}
Laporje: šolska zgodovina, gasilski dom in cerkvena dediščina
Laporje v občini Slovenska Bistrica povezujejo dolgo zgodovino šolstva, gasilsko društvo in cerkveno dediščino. V naselju je sedež krajevne skupnosti, ki obsega tudi enajst drugih naselij.
Naselje in krajevna skupnost
Laporje so naselje v občini Slovenska Bistrica in sedež istoimenske krajevne skupnosti. Občinska predstavitev navaja sedež na naslovu Laporje 56, 2318 Laporje, ter telefon 02 802 59 33. Za mandatno obdobje 2022–2026 je kot predsednik naveden Štefan Otorepec. To je datiran podatek občinske strani, preverjene 8. oktobra 2026.
Krajevna skupnost obsega tudi Dolgi Vrh, Drumlažno, Hošnico, Ješovec, Kočno ob Ložnici, Križni Vrh, Levič, Razgor pri Žabljeku, Vrhole pri Laporju, Zgornjo Brežnico in Žabljek. Laporje so torej eno od naselij tega širšega območja. Občinski seznam omogoča razlikovanje med naslovom sedeža v Laporju in kraji, ki jih svet krajevne skupnosti prav tako zastopa.
Viri: Občina Slovenska Bistrica: Krajevna skupnost Laporje ↗
Od prvega učitelja do šole Gustava Šiliha
Šolska raziskovalna naloga Lane Krošel in Vite Čater iz leta 2021 začetke organiziranega pouka postavlja v leto 1828. Prvi učitelj Jakob Stupan je bil hkrati cerkovnik. Sprva je poučeval deset do dvanajst otrok, pozneje okoli trideset. Pouk branja, pisanja in osnov računanja je potekal dopoldne in popoldne. Najprej so se učili v mežnariji, nato v najeti hiši pri Kladniku.
Prva šolska stavba iz leta 1842 je imela dve učilnici, hodnik in sanitarije. Leta 1906 so začeli graditi novo poslopje ter del ceste od železniške postaje. Za prevoz gradiva so ob cesti uredili ozkotirno železnico. Nova ljudska šola je imela klet, pritličje, nadstropje in pet učilnic. Naloga poudarja sodelovanje vaščanov pri gradnji.
Leta 1968 so šolo poimenovali po pedagogu in pisatelju Gustavu Šilihu. Prenova, odprta 4. januarja 1975, je prinesla dodatno učilnico, tehnično delavnico, kuhinjo, jedilnico in kabinete. Telovadnico so slovesno odprli 9. julija 1978 ob 150-letnici šolstva; postala je tudi kulturno in športno središče kraja. Raziskovalna naloga med poznejšimi posegi navaja obnovo šolskega igrišča leta 2017 ter energetsko sanacijo leta 2018 z novo fasado, okni, senčili in toplotno črpalko.
V šolskem letu 1961/62 je šola postala popolna osemletka. Od šolskega leta 1969/70 je pouk potekal pet dni v tednu, z uvedbo enoizmenskega pouka leta 1978/79 pa so učencem ponudili tudi podaljšano bivanje. Naloga beleži prvi šolski računalnik v letu 1988/89 ter začetek uvajanja devetletke v prvem in sedmem razredu v šolskem letu 2002/03.
Viri: OŠ Gustava Šiliha: Pomembni mejniki v zgodovini šole, 2021, strani 8–12 ↗
Gasilsko društvo in gradnja doma
Prostovoljno gasilsko društvo Laporje ima po jubilejnem biltenu Gasilske zveze Slovenska Bistrica iz leta 2025 naslov Laporje 30. Prvi občni zbor je bil 26. junija 1946. Društvo je ob ustanovitvi štelo petnajst operativnih gasilcev, za prvega predsednika pa so izvolili Feliksa Brgleza. Prvo orodišče in prostor za sestanke sta bila v kaplaniji; zaradi vlage so opremo pozneje preselili.
Društvo sprva ni imelo avtomobila. Gasilci so na požare odhajali peš ali s kolesi, kmetijska zadruga pa jim je pozneje odstopila traktor s prikolico. Sklep o gradnji gasilskega doma so sprejeli leta 1948. Leta 1960 so se preselili v zasilno urejene prostore, nato postopoma dokončali garažo, garderobo in stolp za sušenje cevi. Nadaljnjo širitev doma so končali leta 1980. Bilten opisuje tudi dobavo vozila TAM leta 1981, s katerim so pred izgradnjo vodovoda prevažali cisterne vode.
Viri: Gasilska zveza Slovenska Bistrica: jubilejni bilten 2025, strani 88–90 ↗
Cerkev svetih Filipa in Jakoba
Občinsko gradivo za drugo obravnavo odloka o kulturnih spomenikih februarja 2026 opisuje cerkev svetih Filipa in Jakoba z evidenčno številko dediščine 3090. Omembo cerkve navaja že za leto 1251. V sedanji stavbi iz leta 1907 so ohranjene ostaline zgradbe iz leta 1374, v južni steni pa je vzidan starejši kamniti člen, ki ga gradivo povezuje z antično tradicijo lokacije.
Stavbo sestavljajo pravokotna ladja, nižji prezbiterij in zvonik ob južni fasadi. Visoka okna imajo polkrožne zaključke, notranjost je obokana. Oltar je opisan kot Holzingerjevo delo iz šestdesetih in sedemdesetih let 18. stoletja; trije kipi so pripisani Straubu. Zgodovinska razglednica iz leta 1917 dokumentira cerkveno jedro z okoliškimi stavbami in obdelanimi površinami.
Viri: Občinsko gradivo za drugo obravnavo odloka, februar 2026, fizična stran 64 ↗ · Neznani avtor: razglednica Laporja, 1917, javna domena ↗