Čezsoča: vaški deli, bovške hiše in popotresna obnova
Čezsoča ob Soči združuje tri vaške dele, cerkev svetega Antona Puščavnika in stavbno dediščino, ki so jo preoblikovali vojna ter popotresne obnove.
Vas na levem bregu Soče
Čezsoča je naselje v občini Bovec na levem bregu reke Soče. Strokovno poročilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije jo umešča dobre tri kilometre od Bovca, na plitvo ježo onkraj reke. Ime povezuje s predložno zvezo čez reko Sočo: izhodišče takšnega poimenovanja je pogled iz Bovca proti vasi na drugi strani vode.
Naselje sestavljajo Gorenji konec, Srednji konec in Dolenji konec. Vse tri gruče so nastale ob komunikacijskih poteh. Ob cestah stojijo samostojne hiše in sklenjeni stavbni nizi. Nekatere hiše so bile prvotno zasnovane nad hlevom ali nad kletjo, zato strokovni opis uporablja izraza vrhhlevne in vrhkletne hiše.
Občina Bovec predstavlja tudi Krajevno skupnost Čezsoča. Na njeni namenski strani so navedeni predsednik, podpredsednik in drugi člani sveta za mandatno obdobje 2022–2026 ter elektronski stik krajevne skupnosti. Med naslovi članov so hišne številke v Čezsoči, od številke 5 do 109a.
Viri: ZVKDS, Varstvo spomenikov, poročila 53: Andrejka Ščukovt, Čezsoča, fizična stran 21, tiskana 38 ↗ · Občina Bovec: Krajevna skupnost Čezsoča, mandat 2022–2026 ↗
Stare omembe in cerkev svetega Antona
V starih listinah se kraj v letih 1306 in 1338 pojavi kot Ultra Isontium. Poročilo za leto 1377 navaja obliko Villa de Vltra Lisoncij.
Cerkev je posvečena svetemu Antonu Puščavniku. Stavba iz leta 1927 je bila postavljena na mestu predhodne cerkve, ki je bila med prvo svetovno vojno povsem porušena. ZVKDS jo v opisu Čezsoče izpostavlja kot dominantno stavbo vasi.
Viri: ZVKDS, Varstvo spomenikov, poročila 53: Andrejka Ščukovt, Čezsoča, fizična stran 21, tiskana 38 ↗
Bovška hiša, gank in strme strehe
Strnjeni nizi hiš so v strokovnem opisu povezani z bližino sredozemskega prostora, njihove proporce in oblikovne sestavine pa opredeljuje bovško stavbarstvo. Njegova značilnost je zunanje stopnišče z gankom. Linda je poimenovanje kritja, ki pokriva stopnišče in gank. Velika streha ima strm naklon približno 45 stopinj.
Na samostojnih stavbah ter na koncih stavbnih nizov streho oblikuje čop enakega naklona kot preostala strešina. Poročilo o popotresni obnovi za širše Posočje opisuje kamnite zidove z apneno malto ter lesena ostrešja, pode in strope. Med tradicionalnim gradivom sta lomljen apnenec in zaobljen soški prodnik.
Viri: ZVKDS, Varstvo spomenikov, poročila 53: Andrejka Ščukovt, Čezsoča, fizična stran 21, tiskana 38 ↗
Niz hiš Čezsoča 54–57 in popotresna obnova
Stavbe v Čezsoči so bile prizadete med prvo svetovno vojno ter v potresih leta 1976, 1998 in 2004. Poročilo ugotavlja, da se je predvsem ohranila urbana struktura vasi. Večino poškodovanih objektov so obnovili s sredstvi popotresne obnove Posočja, del stavb pa nadomestili z novogradnjami. Pri teh so se ponekod izgubile proporcije značilne bovške hiše.
Niz masivnih hiš s številkami 54–57 je v popisu označen z EŠD 20375. Ohranjeno je imel zasnovo in oblikovne sestavine bovške hiše, vendar je bil uničen v obeh zadnjih potresih. Nadomestna gradnja je nastala na isti lokaciji, po kulturnovarstvenih pogojih za umestitev, gabarite, oblikovne elemente in značilne materiale. V poročilu je posebej dokumentirana hiša številka 56.
Viri: ZVKDS, Varstvo spomenikov, poročila 53: Andrejka Ščukovt, Čezsoča, fizična stran 21, tiskana 38 ↗
Kmečke igre na glavnem trgu
Krajevno tradicijo predstavlja tudi napoved 34. kmečkih iger na glavnem trgu v Čezsoči za 20. julij 2019. Objavljeni program je predvidel prikaz pletenja košar, kuhanja žganja, predenja volne, klepanja kose in brušenja žage. Med napovedanimi ekipami so bile Čezsoča, Libeliče, Pivka in Podkoren.
Tekmovalni del napovedi je vključeval grebenje čomp in zabijanje plota, izbor najmočnejšega kerlca pa dvigovanje vreče. Med domačimi jedmi so bili navedeni krafi, čompe s skuto ter divjačinski golaž s polento. Gre za program objavljene prireditve leta 2019.
Viri: Turizem Dolina Soče: napoved 34. kmečkih iger za 20. julij 2019 ↗
Krošnjarska knjižica Andreja Mlekuža
S Čezsočo je povezan ohranjeni predmet iz zgodovine bovškega krošnjarstva. Tolminski muzej v predstavitvi razstave Zgodbe bovške preteklosti v Stergulčevi hiši v Bovcu navaja knjižico Bukvice za pohišne kramarje, ki je pripadala Andreju Mlekužu s hišne številke Čezsoča 67. Takšne knjižice so bile podlaga za opravljanje krošnjarske dejavnosti.
Muzejski opis za širše Bovško pojasnjuje, da je krošnjarski red iz leta 1814 omejeval trgovanje z uvoženim blagom. Prodajali so predvsem domače obrtne izdelke, vsak krošnjar pa je imel določeno območje, ki ga je pozneje prevzel sin ali bližnji sorodnik. Med drobnim blagom so bile igle, sukanci, naprstniki, ogledala in glavniki.
Viri: Tolminski muzej: Zgodbe bovške preteklosti, krošnjarska knjižica Andreja Mlekuža iz Čezsoče 67 ↗