
Log pod Mangartom: Štoln, vojaško pokopališče in sv. Štefan
Log pod Mangartom povezuje rudarsko zgodovino Rablja, spomin na soško fronto in alpsko stavbno dediščino.
Pot loških rudarjev v Rabelj
Log pod Mangartom je bil tesno povezan z rudnikom svinca in cinka v Rablju, današnjem kraju Cave del Predil v Italiji. Tolminski muzej navaja, da so se ob koncu 19. stoletja tam množično zaposlovali prebivalci Loga in Strmca. Na delo so najprej hodili čez prelaz Predel, visok 1.156 metrov.
Leta 1905 je bil dograjen rov Štoln med rudnikom in Logom. Namenjen je bil odvajanju vode, načrtovan pa tudi kot strateški vojaški objekt. Med prvo svetovno vojno so skozenj napeljali ozkotirno železnico, pozneje namenjeno tudi prevozu rudarjev. Rudnik v Rablju so zaprli leta 1991.
Razstava pred Štolnom
Skoraj pet kilometrov dolg Štoln povezuje vas s 13. obzorjem rudnika, ki leži 250 metrov globoko. Občina Bovec v poročilu ob 120-letnici leta 2025 uporablja tudi italijansko ime Galleria di Bretto. Jubilej sta občini Bovec in Trbiž zaznamovali s slovesnostma na obeh straneh povezave.
V Logu so ob tej priložnosti obnovili zunanjo muzejsko razstavo, streho nad njo, vhodni portal in znamenje sv. Barbare ob cesti Bovec–Predel. Dotrajani vagonček so zamenjali z obnovljenim izvirnim vozilom iz rabeljskega rudnika. Dvojezično spominsko ploščo je Ložanom podaril Mednarodni geomineralni park Raibl.
Vojaki, ki gledajo proti Rombonu
Avstro-ogrsko vojaško pokopališče spominja na padle v bojih za Rombon. Fundacija Poti miru pojasnjuje, da je bila dolina Koritnice dovolj oddaljena od neposrednih spopadov za zgodnjo ureditev pokopališča. Največ grobov pripada 4. bosansko-hercegovskemu pehotnemu polku. Označujejo jih križi ali nišani z imenskimi ploščicami.
Osrednji spomenik je že med vojno izdelal praški kipar Ladislav Kofránek. Dve figuri avstro-ogrskih vojakov gledata proti Rombonu. V spomenik so vklesane kratice enot ter posvetilo braniteljem v nemškem, srbohrvaškem in slovenskem jeziku. Fundacija v svoji predstavitvi navaja nekaj več kot 800 pokopanih.
Pokopališče je po opisu dostopa približno deset kilometrov od Bovca proti Predelu oziroma sedem kilometrov pod prelazom na slovenski strani. Prihod iz Italije vodi mimo Rablja in Rabeljskega jezera.
Viri: Fundacija Poti miru: avstro-ogrsko vojaško pokopališče Log pod Mangartom ↗
Groharjeva poslikava in alpske hiše
Baročna župnijska cerkev sv. Štefana izvira iz 18. stoletja in je usmerjena proti zahodu. V vzdolžni osi si sledijo zakristija, višji in širši prezbiterij z ravnim zaključkom ter še širša ladja. Strop prezbiterija je poslikal I. Grohar. Vhodno fasado sestavljajo portal, zidci, termsko okno in timpanonski zaključek; nad njo se dviga zvonik.
Pokopališka cerkev Lurške Matere božje ima na steni nad portalom napis z letnico 1890 in kamnito zvonico nad vhodom. Njena okna varujejo kovane mreže. Hiše v nizu 25–28 izhajajo večinoma iz 19. stoletja in sledijo alpskemu stavbnemu izročilu, z dvokapnimi strehami in ganki pod širokimi ometanimi napušči.
Na hiši številka 34 sta ob portalu freski, portal pa nosi napis A. C. 1887. Nadstropno zidano stavbo pravokotnega tlorisa pokriva dvokapna streha. Znamenje sv. Barbare z začetka 20. stoletja se odpira s treh strani s polkrožnimi loki. Ob rudarskem znaku ima kip svetnice v niši.
Viri: RNPD EŠD 3824: cerkev sv. Štefana ↗ · RNPD EŠD 3825: cerkev Lurške Matere božje ↗ · RNPD EŠD 11716: niz hiš 25, 26, 27 in 28 ↗ · RNPD EŠD 16931: hiša Log pod Mangartom 34 ↗ · RNPD EŠD 20496: znamenje sv. Barbare ↗
Dolga tradicija merjenja padavin
Padavinska postaja v Logu pod Mangartom je bila ustanovljena 13. novembra 1949. Mateja Nadbath v biltenu iz leta 2000 opisuje redno merjenje padavin, snežne odeje in novozapadlega snega. Od leta 1999 je bil na postaji tudi ombrograf za zvezni zapis intenzivnosti padavin.
Ista publikacija dokumentira posledice katastrofalnega plazu novembra 2000. Merilna instrumenta so po nesreči začasno preselili h kasarni, meritve pa so se nadaljevale. V oktobru in novembru 2000 je bilo skupaj izmerjenih 1.345 milimetrov padavin več od dolgoletnega povprečja za ta dva meseca.