Drama ob Krki: Gutenwerd pod Jugovčevo lebdečo streho
Drama je naselje v občini Šentjernej, povezano z arheološkim območjem Gutenwerda ob Krki. Srednjeveški trg je stal na prostoru z ledinskim imenom Otok. Danes ga zaznamujejo cerkev sv. Nikolaja, predstavljeni temelji druge cerkve in zaščitna streha arhitekta Otona Jugovca.
Otok, ki je bil srednjeveški trg
Arheološko območje leži v starem okljuku Krke. Na severu ga omejuje reka, na vzhodu poljska pot ob potoku Curek, na zahodu pa cesta med Dobravo in Šentjernejem. Ime Otok je povezano z nekdanjo rečno lego. Gutenwerd je bil eno izmed dolenjskih srednjeveških trških naselij.
Najdišče so začeli sistematično izkopavati leta 1967 pod vodstvom Vinka Šribarja. Novejše raziskave Narodnega muzeja Slovenije kažejo, da življenje po turškem napadu leta 1473 ni povsem ugasnilo. Mlajše najdbe in pokopi pričajo o nadaljevanju dejavnosti na območju tudi v poznejšem času.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, polni krajevni zapisi (CC BY 4.0) ↗ · Narodni muzej Slovenije: Nekoč je bil Gutenwerd, strokovna predstavitev ob razstavi 2024 ↗
Streha nad temelji in cerkev na pokopališču
Sredi polja južno od cerkve sv. Nikolaja je Jugovčeva zaščitna stavba nad ostanki romanske cerkvice. Slamnato streho nosita dva stebra. Leseno ostrešje z jeklenimi diagonalnimi vezmi daje konstrukciji lahkoten videz, zaradi katerega je znana kot lebdeča streha. Gre za sodobno arhitekturo, ustvarjeno za varovanje in predstavitev starejših ostankov.
Cerkev sv. Nikolaja stoji ločeno, na pokopališču na zahodnem robu območja. Omenjena je bila leta 1290, današnjo slikovito podobo pa je dobila ob temeljiti baročni predelavi v 18. stoletju. Njeni oltarji iz leta 1743 so bili preneseni iz kartuzije Pleterje. Razlika med obema cerkvenima prostoroma je zato pomembna za razumevanje kraja.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, polni krajevni zapisi (CC BY 4.0) ↗
Tržani so mleli žito, razsvetljevali domove in se igrali
Najdbe iz Gutenwerda odpirajo pogled v vsakdanjik. Kamni za mletje žita govorijo o pripravi hrane, brusi o ostrenju orodja, glinene svetilke pa o razsvetljavi. Pečnice, deli lončenih peči, in uvoženo steklo kažejo tudi udobje in premožnost nekaterih prebivalcev.
Med predmeti so še koščena igralna ploščica, glineni konjički in glasbilo drumlica. Lončenina je zastopana s številnimi črepinjami, iz katerih raziskovalci sestavljajo podobo kuhanja in shranjevanja živil. Gutenwerd tako ni zgolj kraj izgubljenih zidov, temveč prostor oprijemljivih sledi dela, domačega življenja in prostega časa.
Viri: Narodni muzej Slovenije: Nekoč je bil Gutenwerd, strokovna predstavitev ob razstavi 2024 ↗ · Ministrstvo za kulturo: RNPD, polni krajevni zapisi (CC BY 4.0) ↗