Mihovo pod Gorjanci: naselbine na grebenih in zgodbe iz grobov
Mihovo je naselje v občini Šentjernej ob severnem vznožju Gorjancev. Njegova posebnost je arheološko zaledje: nad vasjo so ostanki utrjenih naselbin, v nižjih legah pa obsežna grobišča. Skupaj pripovedujejo o poselitvi, poteh in vsakdanjem življenju na prehodu iz antike v zgodnji srednji vek.
Od vasi do starodavnih grobišč
Južno in jugovzhodno od Mihovega leži grobišče, ki so ga raziskovali na prelomu 19. in 20. stoletja. Odkritih je bilo okoli 500 grobov. Večina je bila žganih, iz prehodnega obdobja med latensko in rimsko dobo. Gre za prostor ob današnji vasi, ločen od višinskih utrdb v gozdnem zaledju.
Zahodno od vasi je najdišče Celine, danes pod travniki in vinogradom. Ignacij Kušljan je tam v začetku 20. stoletja izkopal 27 žganih grobov iz zgodnje rimske dobe. Obseg grobišča še ni povsem raziskan, zato današnja travnata površina skriva več, kot je videti na prvi pogled.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, polni krajevni zapisi (CC BY 4.0) ↗
Dve naselbini med Kobilo in Pendirjevko
Zidani gaber zavzema dolg in ozek greben med dolinama Kobile in Pendirjevke. Poznorimska utrdba se je prilagodila njegovi obliki. Poleg sledov manjših hiš so tu temelji cerkve iz 6. stoletja in grob v kamnitem sarkofagu. Po grebenu je potekala stara tovorniška povezava, imenovana vlaška ali hrvaška pot.
Gradec nad Mihovim je druga lokacija, na pomolu grebena na ledini Na Glavic. Najprej je bila tu prazgodovinska naselbina s kamnitim obzidjem. V pozni rimski dobi so prostor znova naselili. Raziskave so odkrile cerkev s polkrožnim zaključkom, zidano grobnico in pokopališče ob njej.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, polni krajevni zapisi (CC BY 4.0) ↗
Kaj o prebivalcih povedo drobni predmeti
Dolenjski muzej je raziskave gorjanskih najdišč predstavil na razstavi Gorjanci med Rimom in Bizancem v letih 2021–2022. Zaponke za oblačila, okrasni predmeti, orodje in orožje kažejo različne plati življenja. Krščanski motivi na nekaterih najdbah dopolnjujejo sliko verskih sprememb. Za razumevanje Mihovega so zato poleg zidov pomembni tudi majhni predmeti, ki pričajo o oblačenju, delu in stikih z drugimi kraji. Razstava je zbrala gradivo šestih najdišč. Med predstavljenimi naselbinami sta bili tudi dve, ki prej nista bili znani.
Viri: Dolenjski muzej: Gorjanci med Rimom in Bizancem, razstava 2021–2022 ↗ · Ministrstvo za kulturo: RNPD, polni krajevni zapisi (CC BY 4.0) ↗