Gorenje Blato: Svarunova pot, mokrišča in krajevna zgodovina
Gorenje Blato je naselje v občini Škofljica, vključeno v istoimensko krajevno skupnost skupaj z Gumniščem. Skozenj poteka Svarunova pot, bližnja mokrišča pa so predmet botaničnih in hidroloških raziskav.
Ime vila Mos in Codellijevo gospostvo
Občina Škofljica prvo omembo Gorenjega Blata postavlja v leto 1267 in navaja zapis vila Mos. Ime razlaga z mahom, starejšim izrazom za barje. Sredi osemnajstega stoletja je posest, prej vicedomsko imetje, pridobil Avguštin I. Codelli in jo vključil v gospostvo Thurnau.
Rastlinstvo ob robu vasi
Občinska krajevna predstavitev ob robu vasi izpostavlja rastišče rezike. V bližnji dolini Strajanov graben navaja tudi Loeslovo grezovko, orhidejo z znanstvenim imenom Liparis loeselii. Mokrotne površine so tako pomemben del opisa vaškega zaledja. Na potoku omenja še Strajanov mlin, katerega kolo se po opisu občasno zavrti.
Gorenje Blato v raziskavah travniškega postavneža
Poročilo Centra za kartografijo favne in flore iz oktobra 2023 Gorenje Blato izrecno vključi v pregled starejših podatkov o travniškem postavnežu. Območje Dragela pri Gorenjem Blatu je navedeno med njegovimi preteklimi najdišči; pregled se sklicuje na podatke iz let 2000, 2004 in 2009 ter podatkovno zbirko CKFF.
Isto poročilo povzema namensko raziskavo iz leta 2015. Med pregledanimi območji sta bila Gorenje Blato in Podblato, vendar na teh pregledanih barjanskih območjih vrste tedaj niso našli. Poznejši opažanji iz let 2021 in 2022 poročilo umešča na območje doline Strajanov breg. To sta datirani ugotovitvi o dolini, ne svež popis metuljev v celotnem naselju.
Znanstveni članek Barbare Zakšek in sodelavcev v reviji Natura Sloveniae 26(1) Gorenje Blato obravnava kot eno od šestih barjanskih območij s podatki o vrsti po letu 2004. Za Gorenje Blato od leta 2015 navaja opažanje enega odraslega osebka. Eno od tukajšnjih najdišč je bilo manj kot sto metrov od jugovzhodne meje območja Natura 2000 Ljubljansko barje. Največji stalni populaciji članek umešča v dolini Strajanovega brega in Drage pri Igu, ki ju obravnava ločeno od območja Gorenje Blato.
Viri: CKFF: raziskava travniškega postavneža 2023, fizična7/tisk6 ↗ · Barbara Zakšek in sodelavci: Travniški postavnež na Ljubljanskem barju, Natura Sloveniae 26(1), fizična/tiskana stran 47 ↗
Padavinska postaja v hidrološki raziskavi
Hidrološko poročilo projekta LJUBA, datirano 31. marca 2016, je pri raziskavi Strajanovega brega uporabilo podatke avtomatske padavinske postaje Gorenje Blato. V dokumentu je postaja navedena na nadmorski višini 315 metrov in oddaljena 1100 metrov od središča preučevane doline. Raziskovalci so poleg nje uporabili še postaji Želimlje in Grosuplje ter podatke vremenskega portala ARSO. Osnovna meritev je bila vsota padavin v zadnjih štiriindvajsetih urah ob sedmi uri zjutraj.
Pri izračunu padavin za Strajanov breg je bila utež Gorenjega Blata 0,50, Želimelj 0,37 in Grosupljega 0,13. Krajevna postaja je tako prispevala polovico vrednosti v uporabljeni računski povezavi treh postaj. Poročilo s temi podatki povezuje padavine in gladino podtalnice v raziskovanem mokrišču. Navedene višina, razdalja in uteži so podatki študije iz leta 2016.
Viri: Projekt LJUBA: končno hidrološko poročilo, 31. marec 2016, fizični strani 1 in 15 ↗
Svarunova pot skozi Gorenje Blato
Občinski opis Svarunove poti Gorenje Blato umešča med Zalog in Drenik. Celotna krožna trasa se začne pri Ruskovem kozolcu na Škofljici, na naslovu Klanec 13. Nato vodi skozi gričevnati in kraški svet, dolino Želimeljščice ter Ljubljansko barje. Ime je dobila po Svarunu, glavnem junaku Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.
Celotna pot je v predstavitvi dolga 23 kilometrov, s predvidenimi petimi urami zmerne hoje. Krajša možnost do Želimelj je opisana s petnajstimi kilometri in tremi urami hoje ter povratkom z avtobusom. Po Dreniku sledijo Smrjene, Gradišče in Vrh nad Želimljami, nato Želimlje in Pijava Gorica; pot se pod Gumniščem prek Glinka vrne na Škofljico. Na celotni trasi je navedenih 33 pojasnjevalnih tabel o naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitostih. Opis pri Turističnem društvu Škofljica objavlja kontakte za dodatne informacije o pohodu.
Za dostop do škofljiškega izhodišča občinski opis navaja parkiranje pri večnamenski dvorani na naslovu Klanec 5. Kot možnost prihoda z javnim prevozom navaja mestni avtobus 3B do končne postaje pri osnovni šoli na Škofljici. Pri načrtovanju odseka skozi Gorenje Blato lahko izhodišče in povratek prilagodite dolžini izbrane hoje.
Krajevna skupnost Gorenje Blato
Sprememba statuta Občine Škofljica krajevno skupnost Gorenje Blato opredeli z dvema naseljema: Gorenjim Blatom in Gumniščem.