Pijava Gorica: vaško jedro, skedenj in barjanska pot
Pijava Gorica je gručasta vas v občini Škofljica, ob poti iz Ljubljane proti Kočevju. Leži na robu Ljubljanskega barja pred vzponom proti Turjaku. Njeno zgodovinsko jedro povezuje cerkev sv. Simona in Jude s skednjem in starejšimi hišami, iz središča pa vodi krožna Pijavška barjanska pot.
Pijava Gorica med barjem in Turjakom
Občinska predstavitev vas umešča približno štirinajst kilometrov od Ljubljane v smeri Kočevja in navaja nadmorsko višino 337 metrov. S Pijavškega hriba opisuje pogled na Ljubljansko barje, osamelca Babno gorico in Grmez ter Krimsko-mokriško hribovje. Lega pred turjaškim vzponom je kraj povezovala s postanki furmanov in popotnikov.
Škofljica je občinsko središče, Pijava Gorica pa samostojno naselje. Barjanska ravnina in gozdnati vzpeti del sta dve različni pokrajinski plati obiska: vaška pot se spusti na barje, nato pa se z blagim vzponom vrne med hiše.
Viri: Občina Škofljica: Pijava Gorica ↗ · Občina Škofljica: Pijavška barjanska pot ↗
Prva omemba in požar leta 1898
Prvo omembo kraja občina navaja za leto 1356 z zapisom Pieczpuechel. Različne razlage današnjega imena predstavlja kot pripovedi, ki krožijo med ljudmi, zato jih ni primerno obravnavati kot dokazano etimologijo. V krajevni zgodovini posebej izpostavlja požar 23. maja 1898, ko je močan veter razširil ogenj in je pogorel večji del vasi.
Historično jedro tvorijo cerkev, skedenj in starejša stanovanjska hiša. Občina ga opisuje kot naselbinsko dediščino z varstvenim režimom za ohranjanje zgodovinskih značilnosti. Med ohranjenimi gospodarskimi stavbami našteva tudi hlev, manjši leseni skedenj ter kozolec toplar.
Cerkev sv. Simona in Jude
Začetke cerkve občinski opis domnevno postavlja v prvo polovico petnajstega stoletja. Gotski prezbiterij se povezuje z barokizirano ladjo, nad portalom pa je letnica 1677. Zvonik je bil po istem viru zvišan leta 1898. Te podatke je treba razlikovati od negotove datacije najzgodnejše stavbe.
V notranjščini so freske Janeza Ljubljanskega. Cerkev je v občinskem opisu navedena kot kulturni spomenik državnega pomena. Predstavitev umetnostne dediščine ne določa sedanjega urnika odpiranja; za notranji ogled je zato potreben dejanski dogovor oziroma aktualno obvestilo upravljavca.
Obnovljeni skedenj in obrtniška zbirka
Skedenj iz druge polovice devetnajstega stoletja je grajen iz kamna in opeke ter ima lesen prizidek in banjaste opečne oboke. Obnovljen je bil leta 2010. Občinska predstavitev ga povezuje s krajevnimi prireditvami in hranjenjem obrtniškega orodja, zato ni zgolj zunanji ostanek nekdanjega gospodarstva.
Zbirka vključuje orodje kovača, mizarja, mlinarja, mesarja, kolarja in šivilje. Posebej so navedeni obnovljeni vozovi, med njimi zapravljivček, parizer, voz za prevoz lesa in sanke. Stalnega javnega odpiralnega časa pregledani občinski vir ne objavlja.
Lesena faronika v gostilni Čot
Poseben dokument nekdanjega trgovanja je lesena riba faronika v gostilni Čot. Pred drugo svetovno vojno so bili v teh prostorih tudi pošta in trgovina. Okras nad prodajnim pultom je služil obešanju papirnatih vrečk različnih velikosti za sprotno pakiranje moke, sladkorja, soli in drugega blaga.
Po občinski razlagi jo je izdelal vaški mizar, ki je poznal ljudsko pesem o ribi Faroniki. Predmet tako združuje praktično trgovsko rabo in ljudsko pripoved. Navedba ohranjene faronike ne pomeni samostojnega muzeja ali splošnega dovoljenja za ogled vseh notranjih prostorov.
Krožna Pijavška barjanska pot
Pot se začne v središču Pijave Gorice, vodi po barjanski ravnini in se sklene z blagim vzponom v vas. Občinska stran izletov navaja osem kilometrov in dve do tri ure zmerne hoje; predstavitev društva navaja 8,2 kilometra in približno dve uri in pol. Za načrtovanje je uporabna ocena približno osem kilometrov.
Lesene označevalne tablice usmerjajo obiskovalce po makadamskih poteh, razlagalne table pa predstavljajo kulturno dediščino in rastlinstvo vlažnih območij. Občinski opis poti med rastlinami omenja rogoz, vodno peruniko in belo vrbo. Društvena predstavitev za vodstvo skupin objavlja kontakt Tončke Pal; termin je treba dogovoriti, saj opis poti sam ne pomeni razpisanega vodenja.
Viri: Občina Škofljica: Pijavška barjanska pot ↗ · Občina Škofljica: Ravnovesje, društvo za aktivno državljanstvo ↗