Škofljica: znamenitosti, zgodovina in izleti ob Ljubljanskem barju
Škofljica leži jugovzhodno od Ljubljane, ob cestah proti Kočevju in Igu ter ob železniški povezavi proti Grosuplju in Metliki. Je središče istoimenske občine in kraj na stiku Ljubljanskega barja z vzpetinami njegovega vzhodnega zaledja. V naselju lahko spoznate novejšo cerkev sv. Cirila in Metoda, dolgo zgodovino prostovoljnega gasilstva in kulturno življenje knjižnice; za barjansko pokrajino in starejšo dediščino so zanimiva tudi bližnja naselja ter pohodne poti.
Za krajši obisk je uporabno izbrati med sprehodom po Škofljici in izletom v okolico. Dvorec Lisičje, cerkev sv. Uršule v Lanišču in Pijavška barjanska pot sodijo v širši občinski prostor. Posamezne postojanke zato povežite po njihovi dejanski lokaciji. Škofljica je hkrati izhodišče za raziskovanje barjanske poselitve: južno od naselja leži Breg, kjer so arheološke raziskave odkrile sledove mezolitskega lovskega tabora.
Škofljica med Ljubljano, barjem in dolenjskimi cestami
Razvoj obcestnega naselja je povezan s križiščem smeri Ljubljana, Ig in Kočevje. Regionalni turistični zavod širše škofljiško območje opisuje s tremi pokrajinskimi deli: jugovzhodnim robom Ljubljanskega barja, Želimeljsko dolino in hribovitim svetom nad njo. Ravna barjanska površina in višje zaledje obiskovalcu ponujata različne vrste izletov, od poti med travniki do hoje proti razglednim vzpetinam.
V širši okolici so ohranjene sledi zelo stare poselitve. Med primeri, ki jih izpostavlja Turizem Ljubljana, je železnodobni Molnik. Za obisk same Škofljice je pomemben tudi sodobni prometni položaj ob cesti in železnici. Do posameznih kulturnih ustanov lahko pridete z avtobusom, nato pa izberete postojanke v bližini. Železniška povezava, občinsko središče in poti v različne dele barjanske pokrajine so del današnje prepoznavnosti kraja.
Viri: Turizem Ljubljana — položaj in širše območje Škofljice ↗ · Občina Škofljica — turistična predstavitev naselja in okolice ↗
Občinska stavba, škurh in vsakdanje življenje kraja
Stavba, v kateri danes deluje občina, je bila po drugi svetovni vojni osnovna šola. Zgradili so jo prostovoljci; pozneje dodana telovadnica je postala kulturna dvorana. Pri ogledu kraja je to zanimiva povezava med izobraževalno, upravno in kulturno rabo istega prostora.
Škofljiški občinski simbol je veliki škurh, ptica, s katero je občina poudarila svojo barjansko pokrajino. Ob dvajsetletnici občine je domači Oldtimer klub v parku postavil tudi skulpturo škurha. Turistični opis zavoda omenja vrtec z enotami, poimenovanimi po metuljih, ter dom starejših na desnem bregu Škofeljščice. Takšne ustanove dopolnjujejo sliko kraja, ki je poleg izhodišča za izlete tudi bivalno in storitveno središče.
Poslovno-obrtna cona je še en del sodobne Škofljice. Zavod navaja skupno bruto površino zemljišč 302.211 kvadratnih metrov. Ta podatek opisuje površino cone, ne velikosti celotnega naselja. Obiskovalec lahko tako ob kulturnih postojankah spozna tudi kraj, v katerem se prepletajo delo, šola, občinske storitve in stanovanjska območja.
Viri: Občina Škofljica — turistična predstavitev naselja in okolice ↗ · Zavod Škofljica — naselja, ustanove in dediščina ↗
Od šmarske župnije do cerkve sv. Cirila in Metoda
Župnijska zgodovina pojasnjuje, zakaj ima Škofljica razmeroma mlado župnijsko cerkev. Območje je dolgo pripadalo Šmarju. Po drugi svetovni vojni je bližina Ljubljane pritegnila nove prebivalce, razdalja do dotedanjega župnijskega središča pa je spodbudila prizadevanja za samostojno župnijo. Ustanovno listino je nadškof Jožef Pogačnik podpisal 4. novembra 1976; slovesna razglasitev je sledila v Lanišču.
Prvi župnik Peter Kvaternik je sprva še prebival v Šmarju. Pozneje se je preselil na Škofljico, župnija pa je pridobila prostore ob Dolenjski cesti. Verouk je pred tem potekal v laniški cerkvi. Priprava novega središča je zahtevala zemljišča in dovoljenja: lokacijsko dovoljenje je bilo izdano decembra 1982, gradbeno maja 1984. Cerkev sv. Cirila in Metoda so slovesno posvetili oktobra 1986. Ti datumi jasno ločijo nastanek župnije od izgradnje njenega današnjega osrednjega objekta.
Temeljni kamen kot dokument časa
Župnija hrani tudi besedilo ob polaganju temeljnega kamna 21. aprila 1985. Ta zapis je konkreten dokument gradnje, saj poleg priložnosti našteva sodelujoče pri načrtovanju in izvedbi. Arhitekturno zasnovo je pripravil France Kvaternik, gradnjo je prevzelo Splošno gradbeno podjetje Grosuplje, strokovni nadzor pa Matjaž Karlovšek. Slovesnosti je predsedoval ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar.
Zapis pojasnjuje tudi začasno ureditev pred novo cerkvijo: župnijsko vlogo sta prevzemali cerkev sv. Uršule v Lanišču in cerkev sv. Duha na Gumnišču. Posvetilo novemu objektu je umeščeno v Metodovo leto, ko je cerkev obeleževala 1100 let od Metodove smrti. Pri obisku tako ne gledate srednjeveškega župnijskega objekta, temveč cerkev, ki je nastala ob oblikovanju samostojne skupnosti v drugi polovici dvajsetega stoletja. Starejša cerkvena dediščina ostaja povezana z okoliškimi naselji.
Listina omeni tedanjega papeža Janeza Pavla II., prvega slovanskega papeža, ter politične predstavnike takratne Jugoslavije in Slovenije. Besedilo tako postavitev cerkve umešča v določen zgodovinski trenutek. Za pripravo potrebnih soglasij in dovoljenj je skrbel župnik Peter Kvaternik; pri usklajevanju je sodelovala tudi občinska komisija za odnose z verskimi skupnostmi. Pri zgodovini objekta so zato poleg arhitektovega načrta dokumentirani ljudje in ustanove, ki so sodelovali pred začetkom gradnje.
Viri: Župnija Škofljica — listina ob polaganju temeljnega kamna 1985 ↗
Prostovoljni gasilci od leta 1898
Prostovoljno gasilsko društvo Škofljica je bilo ustanovljeno 4. septembra 1898 s sprejemom pravil. Imelo je 29 ustanovnih članov, pobudnik in prvi načelnik pa je bil Vinko Ogorelec. Prvo manjšo stavbo za opremo so začeli graditi že istega leta; gasilski dom in opremo je julija 1899 blagoslovil škof Anton Bonaventura Jeglič.
Kasnejše potrebe so narekovale večji dom, dokončan leta 1921. Leta 1930 so krajani pomagali zgraditi dvorano, v kateri je po letu 1938 delovala tudi prva škofljiška osnovna šola. Društvena zgodovina zato govori tudi o razvoju skupnih prostorov. Med obema vojnama so gasilci sodelovali pri petju in dramski dejavnosti.
Poseben zgodovinski primer je požar šote leta 1922. Gašenje je trajalo dva dneva in dve noči; gasilci so zalivali tleče površine z vodo. Leta 1995 je bila ustanovljena Gasilska zveza Škofljica, domače društvo pa je postalo osrednja gasilska enota občine. Ob stoletnici je sledil slavnostni prevzem novega vozila, ki ga društvo opisuje v svoji zgodovinski kronologiji.
Knjižnica Škofljica in kulturni postanek
Knjižnica Škofljica deluje na naslovu Ob pošti 29. Mestna knjižnica Ljubljana za dostop navaja avtobusni liniji 3B in 3G ter postajališče Škofljica Žaga. V notranjosti sta ločen prostor za mlade bralce in čitalnica, kjer lahko pregledujete knjige, revije in časopise. Uporabnikom sta na voljo tudi splet in dostop do elektronskih zbirk.
Program združuje literarna srečanja, predstavitve avtorjev, potopisna in strokovna predavanja ter bralno skupino. Knjižnica gosti fotografske in slikarske razstave, pri dejavnostih pa se povezuje z lokalnimi organizacijami, vrtcem in šolo. Otrokom so namenjene ustvarjalne delavnice, knjižne uganke in ure pravljic; za najmlajše je urejen igralni kotiček. Posebnost je možnost izposoje igrač na dom.
Knjižnica sprejema tudi organizirane skupine mladih bralcev. Družinski obisk zato lahko povežete z dejavnostjo, ki ustreza starosti otrok.
Če želite obisk združiti s kulturnim dogodkom, uporabite koledar na strani knjižnice. Tam so objavljeni tudi aktualni obratovalni čas in začasne spremembe, zato je ta povezava uporabnejša od nespremenljivega tedenskega urnika v turističnem članku. Knjižnica ponuja miren notranji postanek, ki ga lahko povežete z ogledom naselja.
Breg pri Škofljici in mezolitski lovski tabor
Breg pri Škofljici leži južno od naselja na manjšem dolomitnem osamelcu ob regulirani Škofeljščici. Občinski opis navaja nadmorsko višino okoli 294 metrov. Na vzpetini so pred drugo svetovno vojno pridobivali dolomitni pesek za gradnjo, raziskave med letoma 1981 in 1984 pa so razkrile veliko starejše sledove človekove prisotnosti.
Med najdbami so živalske kosti, kamnita orodja, odbitki in jedra ter koščene konice. Oglje iz kurišča je omogočilo prepoznavanje uporabljenih vrst lesa. Najštevilnejši kostni ostanki pripadajo jelenu, sledijo ostanki divje svinje; zastopane so tudi druge živali. Ožgane kosti in sledovi urezov so pomagali pri razlagi nekdanjega lovskega tabora.
Občinski vir najdišče umešča v mezolitik oziroma srednjo kameno dobo. Takrat je bil Breg majhen otok, dvignjen nad jezersko gladino oziroma poplavnim svetom. Ta zgodba današnji sprehod ob barju povezuje s pokrajino, katere vodne razmere in človeška raba so se skozi tisočletja močno spreminjale.
Viri: Občina Škofljica — mezolitsko najdišče Breg pri Škofljici ↗
Lanišče, lan in dvorec Lisičje v bližnji okolici
Lanišče je bližnje naselje z gotsko cerkvijo sv. Uršule. Njena prepoznavnost je povezana s poznogotskimi freskami. V okolici stoji tudi dvorec Lisičje, ki ga je občina leta 2006 odkupila od države in začela obnavljati. Ti postojanki sodita med možnosti za izlet iz Škofljice v njeno zaledje.
Primer povezovanja lokalne dediščine je bil Pohod v modrem, predstavljen v turistični objavi maja 2021. Takratni program je združil Lanišče, laneno polje in Lisičje. Obiskovalci so spoznavali uporabo lanenega semena in pokušali laneno potico. Opisana pot je bila blago vzpenjajoča se povezava med vasjo, kulturno dediščino in kmetijsko rabo prostora. Objavo je zato zanimivo brati kot predstavitev krajevnih posebnosti, datuma tedanjega pohoda pa ne kot današnje vabilo. Za aktualen organiziran ogled uporabite nove objave lokalnega turističnega zavoda.
Viri: Občina Škofljica — turistična predstavitev naselja in okolice ↗ · Turizem Ljubljana — Pohod v modrem, maj 2021 ↗
Pijavška barjanska pot in narava ravnice
Za ravninski izlet je primerna Pijavška barjanska pot, katere izhodišče je v Pijavi Gorici. Pot vodi na barjansko ravnico med Želimljami in Igom. Krajinski park navaja približno osem kilometrov dolgo krožno pohodno in kolesarsko povezavo, za katero peš predvidi okoli dve uri in pol. Večinoma poteka po poljskih poteh in ima informativne table.
Ob poti spoznavate kulturne zanimivosti Pijave Gorice, močvirne rastline in živali ter zajetje pitne vode. Med rastlinskimi posebnostmi je močvirska logarica, zavarovana vrsta mokrotnih travnikov. Park opozarja na malo sence, zato je v poletnem času smiselno računati na izpostavljenost soncu. Pijava Gorica je drugo naselje v občini, do katerega je treba iz Škofljice posebej priti. To je uporabna izbira, kadar želite obisk kraja dopolniti z daljšim spoznavanjem barjanske ravnice.
Viri: Krajinski park Ljubljansko barje — Pijavška barjanska pot ↗ · Zavod Škofljica — pregled štirih pohodnih poti ↗
Škofljica v širši zgodbi Ljubljanskega barja
Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje ima projektno pisarno na Ulici ob hrastih 11 v Škofljici. Sedež zavoda je drugje, v Notranjih Goricah. Za informacije o naravi, dediščini in organiziranih obiskih uporabite uradne parkovne povezave.
Kako se Škofljica povezuje z okoliškim prostorom, kaže tudi arheološki kolesarski izlet parka iz junija 2024. Vključeval je sledi rimske ceste med Škofljico in Igom, prazgodovinska kolišča na Igu ter povratek ob Iški in Ljubljanici. UNESCO dediščina kolišč v tem opisu pripada lokaciji na Igu. Škofljica je bila ena od postojank v približno tridesetkilometrskem krogu Ljubljana–Škofljica–Ig–Tomišelj–Ljubljana. Takšna povezava pokaže, kako lahko po lokalnem ogledu nadaljujete raziskovanje različnih delov Ljubljanskega barja.
Viri: Krajinski park Ljubljansko barje — sedež in projektna pisarna ↗ · Krajinski park Ljubljansko barje — arheološki kolesarski izlet, junij 2024 ↗