Hruševje: furmanska vas, kamnolom in jedro ob sv. Danijelu
Hruševje je naselje v občini Postojna, ob cesti Postojna–Razdrto.
Staro jedro in obcestni del
Hruševje je naselje v občini Postojna, ob cesti Postojna–Razdrto. Register kulturne dediščine razlikuje staro gručasto jedro s cerkvijo sv. Danijela in novejši obcestni del, ki se je oblikoval z razvojem furmanstva. Hiše s strmimi strehami s čopi so v starem delu pritlične, ob glavni cesti pa nadstropne. Domačije so stegnjene, vzporedne ali postavljene na vogel.
Gabriela Brovč v občinskem Prepihu februarja 2015 opisuje starejše jedro na vzpetini, okoli cerkve na njenem najvišjem skalnatem delu. Ob cerkvi se nekdanja cesarska cesta razcepi; proti jugovzhodu vodi v smeri Sajevč in Rakulika. Novejši del naselja je ob glavni cesti. Krajevna izraza »gor v Hruševje« in »dol v Hruševje« v prispevku označujeta premikanje med starejšim in mlajšim delom vasi.
Viri: Ministrstvo za kulturo: celotne namenske RNPD vrstice ↗ · Gabriela Brovč: Hruševje, Prepih februar 2015, fizična 17 / tiskana 32 ↗
Nanoščica in prehod med kamninami
Prepihov opis iz leta 2015 povezuje zakraselo vzpetino z apnenčastim svetom Slavinskega ravnika in flišnim delom Spodnje Pivke. Pod staro šolo, ki je v takratnem prispevku predstavljena kot gasilski dom, teče potok; malo nižje se izliva v Nanoščico. Okolica je močvirna. Ob južnem in severozahodnem koncu naselja Nanoščica teče mimo Čadeževega (Ambrožičevega) mlina, v bližini pa se ji pridruži Korotan. Avtorica omenja tudi obdelovalno zemljo v predelu V vrtih proti Sajevčem in Velikim Brdom.
Viri: Gabriela Brovč: Hruševje, Prepih februar 2015, fizična 17 / tiskana 32 ↗
Kamnolom in prevozništvo
Polona Škodič v občinski objavi 28. septembra 2026 začetek izkopavanja v Hruševju postavlja v leto 1946. Površinski kop apnenca ob robu vasi je povezan s povojno obnovo. Domačini so mu pravili »kava«, iz italijanske besede za kamnolom. Material so predelovali v pesek, drobljenec in tampon za cestne povezave med Postojno, Razdrtim in Primorsko.
Prispevek opisuje ročno lomljenje kamna s krampi, macolami in klini ter nalaganje z lopatami na lesene vozičke ali konjske vprege. Pred miniranjem so zaradi bližine hiš prebivalce opozarjali s trobljami, zvonjenjem ali klici. Pred uporabo tovornjakov so kamen prevažali domači vozniki; težko naloženi vozovi in slabe zavore so oteževali spuščanje v vas. Furmanstvo je po istem viru zaznamovalo Hruševje že pred prihodom južne železnice, več furmanov pa se je pozneje zaposlilo v kamnolomu.
Občinska objava iz septembra 2026 opuščene dele hruševskega izkopa opisuje kot prizorišče na prostem, medtem ko se je aktivna kamnolomna dejavnost preselila na Razdrto. V skalnatem ambientu potekajo motoristična srečanja, Truckshow Primorska in rockovski koncerti.
Viri: Polona Škodič: Iz Prepiha – Hruševje, občinska objava 28. 9. 2026 ↗
Cerkev in domačije
Cerkev sv. Danijela stoji na griču sredi gručastega jedra. Zgodnjebaročno stavbo sestavljata tristrano zaključen prezbiterij in pravokotna ladja, ujeta v enotno stavbno lupino. Pred vhodom je zvonik s čebulasto streho, prizidan leta 1793. Na kamnoseško obdelanem glavnem portalu sta letnici 1633 in 1888.
Severno od cerkve oziroma nasproti nje stoji stegnjena Gričarjeva domačija Hruševje 25 iz devetnajstega stoletja. Ima strmo dvokapnico s čopoma, velik napušč na vhodni fasadi in tridelno hišno zasnovo. Na severozahodnem robu vasi je vzporedna Ogrizkova domačija Hruševje 26. Njena nadstropna hiša ima strmo streho, krito z bobrovci, velb v osrednjem prostoru in deloma ohranjene okenske okvirje. Na oknu hrama je letnica 1689. Vogalna domačija na številki 36 stoji na jugovzhodnem robu vasi; ob pritlični tridelno zasnovani hiši je manjši gospodarski objekt.
Na vzhodnem robu Hruševja, ob cesti proti Orehku, je kapelica pri Buhci. Kvadratno znamenje ima dvokapno streho, krito s korci, kamnit ločni portal s sklepnikom in nizka kovana vratca. Register jo datira v devetnajsto stoletje. Na južnem koncu vasi evidentira še kapelico pri kalu z dvokapno streho, korci in ločnim vhodom, prav tako iz devetnajstega stoletja.
Viri: Ministrstvo za kulturo: celotne namenske RNPD vrstice ↗
Tri gradišča nad vasjo
Južno od Hruševja in jugozahodno nad cesto proti Orehku je arheološko območje Stari grad, sv. Barbara in Gradišče. Tvorijo ga tri gradišča, vsako s svojim obrambnim sistemom in ohranjeno kulturno plastjo v notranjosti. Največje je na Starem gradu. Register območje datira v pozno bronasto in železno dobo ter ga vodi kot spomenik lokalnega pomena.
Viri: Ministrstvo za kulturo: celotne namenske RNPD vrstice ↗