Koče

Med Prestrankom in Slavino

Koče so naselje v občini Postojna in del Krajevne skupnosti Prestranek, ki zajema še Prestranek in Žeje. Občinska predstavitev za januar 2022 navaja 307 prebivalcev Koč. Za stik s krajevno skupnostjo objavlja elektronski naslov krajevna.skupnost.prestranek@siol.net.

Krajevni opis Marina Samse v Postojnskem prepihu iz januarja 2018 vas postavlja med Prestranek in Slavino, na 533 metrov nadmorske višine. Na vzhodu jo omejuje železniška proga, na zahodu Slavinski ravnik. Ob naselju sta potoka Slavinšček in Sušica, okrog njega Koško polje. Staro jedro je gručasto, štiri ulice pa imajo stičišče pri vaški lipi in osrednjem vodnjaku. V kraju uporabljajo poimenovanji Gurenski in Dulenski konc.

Viri: Občina Postojna: Krajevna skupnost Prestranek ↗ · Marino Samsa: Koče, Postojnski prepih, januar 2018, fizični in tiskani strani 10–11 ↗

Staro jedro in domačije

Glasilo prvo omembo Koč povezuje s postojnskim urbarjem iz leta 1498. Za hiše ob cesti proti Slavini opisuje pivški način gradnje: pretežno enonadstropne stavbe si sledijo s pročelji proti cesti. Ob cesti proti Lokvi in Koški gmajni so bile domačije povezane med seboj, na zaprto dvorišče oziroma borjačo pa je vodil prehod skozi kolono.

V zapisu iz leta 2018 je kot najstarejša ohranjena hiša navedena Matjaževa domačija s številko 22. Na dvoriščnem vogalnem kamnu ima napis z letnico 1743. Avtor posebej opisuje razvoj novega stanovanjskega dela na Cerkvenem hribu, v smeri od cerkve proti železnici.

Viri: Marino Samsa: Koče, Postojnski prepih, januar 2018, fizični in tiskani strani 10–11 ↗

Cerkev svete Marjete

Cerkev stoji na severovzhodu vasi ob cesti, na privzdignjenem obzidanem zemljišču. Postojnski prepih navaja cerkveni urbar iz leta 1654. Sedanjo stavbo sta v letih 1862–1863 na svoje stroške postavila Marija in Janez Kalister. Pri zidavi in opremljanju so uporabili dele stare cerkve.

Oltarno steno je leta 1866 poslikal Štefan Šubic. Glavni oltar iz rdečega marmorja je bil izdelan leta 1769 v delavnici Francesca Rottmana; slika svete Marjete je delo Janeza Potočnika iz leta 1822. Stranska lesena oltarja sta posvečena sveti Luciji in svetemu Silvestru. Križev pot so leta 1903 prenesli iz Slavine.

Nad vhodom v cerkev je plošča z imenom Marije Kalister in letnico 1862. V kamniti lok vhoda sta vključena starejša segmenta z letnico 1658. Ladja in prezbiterij sta členjena s pilastri ter obokana s češkimi kapami. Pod pevskim korom opis omenja izrezljano zakristijsko omaro in spovednico s konca 18. stoletja, ob vhodu pa kropilnik z letnico 1663 na podstavku.

Viri: Marino Samsa: Koče, Postojnski prepih, januar 2018, fizični in tiskani strani 10–11 ↗

Vodnjak, kapelica in stari vodovod

Marija Kalister je rojstni vasi leta 1862 podarila osrednji vodnjak. Ob Gržinovi velikolistni lipi stoji kapelica Marije Brezmadežne, posvečena 18. julija 1909. Krajevni zapis njeno postavitev povezuje s procesijo na praznik svetega Rešnjega telesa.

Vodovod Slavina–Koče–Žeje so gradili med letoma 1904 in 1908. Vodo so napeljali od potoka Mrzlek nad Slavino ob cesti do Koč; sredi vasi se je vod odcepil proti trojnemu mostu na poti v Žeje. Zapis omenja poznejše obnove in težave z oskrbo višje ležečih Žej.

Razvoj vasi je bil povezan tudi z mlekarstvom. Velika mlekarna na vhodu v vas je začela obratovati leta 1901 in se zaprla leta 1965. Glasilo opisuje nekdanji prostor srečevanja ob vodnjaku, kjer so bili gostilna, trgovina in balinišče. Tam so se zbirali člani pevskega in tamburaškega društva ter prepevali slovenske pesmi.

Viri: Marino Samsa: Koče, Postojnski prepih, januar 2018, fizični in tiskani strani 10–11 ↗

Izova pot in društvene dejavnosti

Občinski intervju z Heleno Vekar, objavljen maja 2026, opisuje nastanek pohoda Po Izovi poti in sodelovanje s Kulturno-športnim društvom Koče. Ime ohranja spomin na Izidorja Vekarja, ki je želel omogočiti hojo po okoliških gozdnih poteh. Po odkritju starih markacij je skupina planincev leta 2009 čistila približno petsto metrov dolg odsek; nadaljevala je tudi po žledu.

Prvi pohod je povezal prijatelje in sovaščane s ciljem na Osojnici. Pozneje so obiskovali še Čermelice, Svetega Jurija, Jeredovce in spodmol Jerglovec. Intervju opisuje tudi društveni projekt Postoj in ustvari: spoznavanje narave, uporabo rastlin, družabne igre ter ustvarjanje z otroki. Napoved poti za maj 2026 v tem viru ostaja napoved, ne dokaz njene izvedbe.

Viri: Občina Postojna: Prepih na obisku, Helena Vekar, 30. maj 2026 ↗