O kraju Idrijski Log
Idrijski Log je manjše naselje v občini Idrija na obrobju Trnovskega gozda, približno 650 metrov nad morjem. V krajevni predstavitvi je opisan kot pretežno ravninski in obdelan svet s kmetijami ter stanovanjskimi hišami. Njegova posebnost je stik dveh na videz nasprotujočih si podob: kraškega površja, kjer voda izginja v podzemlje, in mokrotnih travnikov, kjer se zadržuje blizu površine. Kraj je zato zanimiv za razumevanje Črnovrške planote tudi brez vzpona na katerega od njenih razglednih vrhov.
Vlažni predel Mlake je povezan z geološko zgradbo. Ob narivnici nastopa zdrobljena, slabo prepustna cona kamnin, zaradi katere se voda zadržuje na površju. Na travnikih uspevajo kukavičevke, perunike, šotni mah ter močvirske trave in šaši. Potok Mlaka je življenjski prostor vodnih živali. Mokrišče tako dopolnjuje krajinsko raznolikost območja, kjer sicer prevladuje podzemno odtekanje vode.
Širšo okolico povezuje Pot po visokem krasu, ki iz Predgriž vodi proti Idrijskemu Logu in Zadlogu. Ob njej se izmenjujejo polja, gozdni odseki, ponori in druga znamenja podzemnega odtekanja vode. Med brezni izstopa Habečkovo, vendar njegov vhod ni urejena turistična točka in se mu zaradi nezavarovanega roba ne približujemo. Andrejčkovo brezno ima drugačno vlogo v prostoru: ob njem stoji spominsko znamenje žrtvam pobojev po drugi svetovni vojni. Naravnih pojavov in spominskih mest zato ne gre obravnavati kot enakovrednih rekreacijskih postankov.
Na nekdanjo povezavo med Črnim Vrhom in Idrijo opozarja v kamen vrezan napis, imenovan Firma, z letnico 1717. Lokalno izročilo ga povezuje z birmovanjem otrok, potem ko naj bi se domačini odpravili za škofom, ki je zapustil vas. Razlogi njegovega odhoda se v pripovedih razlikujejo, zato zgodbo razumemo kot izročilo ob ohranjenem napisu. Ta drobni spomenik pokaže, kako lahko stare poti poleg gospodarskih povezav ohranijo tudi spomin na versko in družabno življenje okoliških vasi.
Ob povezavi proti Zadlogu je predstavljena še lanena jama, kamnita stavba za sušenje lanu. Gre za ostanek predelovanja rastlinskih vlaken, ne za naravno jamo. Toplota iz kurišča je po kanalu dosegla prostor pod leseno mrežo, na katero so razporedili lan. Takšna dediščina dopolnjuje sliko kraja, v katerem sta bila obdelovanje zemlje in domače delo tesno povezana. Mokrotni travniki, kraški rob in sušilnica skupaj predstavljajo naravno okolje in nekdanji vsakdan.