Iška Loka: barjanska vas, kamniti portali in najdišče Trdine
Obcestna vas na robu Iškega vršaja
Iška Loka je barjanska vas v občini Ig, severozahodno od Iga. Register nepremične kulturne dediščine njenemu jedru pripisuje ohranjen obcestni niz pozidave, starejše stavbe iz druge polovice devetnajstega stoletja in precej vodnjakov. Naselbinsko enoto datira v devetnajsto in dvajseto stoletje.
Mateja Šmid Hribar v znanstveni publikaciji iz leta 2016 opisuje vas na skrajnem robu Iškega vršaja: njive na prodnatem nanosu so zahodno, južno in jugovzhodno, barjanski svet pa severno in severovzhodno. Na ozkih dolgih parcelah ob cesti si sledijo hiša, hlev oziroma gospodarsko poslopje ter vrt in sadovnjak.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, osem enot Iške Loke ↗ · Mateja Šmid Hribar: Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine na primeru Ljubljanskega barja, Georitem 27, 2016, fizične strani 48–50 (tiskane 47–49) ↗
Bronastodobne ostaline na Trdinah
Arheološko najdišče Trdine se razteza severno, vzhodno in južno od vasi, na ledinah Trdine, Kabžišče, Višnje in Oplat. Registrski opis govori o ostalinah bronastodobne naselbine. Med odkritimi strukturami posebej našteva odpadne jame in jame za stojke, med najdbami pa številne odlomke lončenine, kose hišnega lepa, del bronastega uhana in živalske kosti.
Na istem območju so znani tudi odlomki poznosrednjeveške lončenine. V registru sta zato navedeni dve časovni plasti: bronasta doba in pozni srednji vek. Naselbina in posamične najdbe so obravnavane kot arheološka dediščina. Te najdbe so ločene od stavbne dediščine obcestnega vaškega jedra, katere registrska datacija je precej mlajša.
Portali, podolžne hiše in okrašena fasada
Domačijo Iška Loka 26 v severnem delu vasi register opisuje s podolžno pritlično in delno podkleteno hišo. Kamniti portal nosi letnico 1886, streha je simetrična dvokapnica. Na dvorišču je bilo zidano gospodarsko poslopje s hlevom in senikom. Evidenčni zapis obenem opozarja, da je gospodarsko poslopje porušeno, hiša pa v slabem stanju; status enote je dokumentarno varstvo oziroma ostalo.
Matjaževa hiša na številki 5 stoji v zahodnem uličnem nizu. Opuščena pritlična stavba pod skupnim slemenom združuje bivalne in gospodarske prostore. Je izrazito podolžna, pokrita z opečno simetrično dvokapnico, njen kamniti portal pa ima letnico 1888. Tudi ta enota ima status dokumentarnega varstva oziroma ostalo.
Pri Šušteršičevi hiši na številki 6 je evidentiran ohranjeni del kmečke hiše. Posebnost je izjemno bogato ornamentirana obcestna čelna fasada s konca devetnajstega stoletja. Hiša je v uličnem nizu s čelno stranjo obrnjena proti cesti. Register jo prav tako uvršča med enote dokumentarnega varstva oziroma ostalo.
Tri kapelice ob cestah in poljskih poteh
Na robu naselja, na razpotju cest proti Igu in Stajam, stoji kapelica zaprtega tipa iz devetnajstega stoletja. Register jo opisuje kot obnovljeno, pokrito z dvokapno streho, v notranjosti pa omenja relief. Lokacija ob cestnem razpotju jo razlikuje od drugih dveh poimensko evidentiranih kapelic Iške Loke.
Loška kapelica je postavljena med lipama ob križišču ceste proti Stajam in poljskih poti. Je zaprtega tipa, z dvokapno streho, in izvira iz devetnajstega stoletja. Registrski opis njen notranji oltar označuje kot prazen. Lurška kapelica stoji severno od naselja, v sadovnjaku ob cesti proti Babni Gorici. Zidano znamenje z dvokapno streho in Marijinim kipom v niši posnema Lurško kapelo; njegova datacija je dvajseto stoletje.
Polje, travniki in nekdanja vodna povezava
Raziskava iz leta 2016 na rodovitnem vršaju opisuje prehod od nekdaj številnih pšeničnih polj k intenzivnim travnikom in njivam z deteljno ter travno mešanico. Domačini ta območja še imenujejo polje. Na severnem barjanskem delu so opisane koruzne njive, jarki in kanali, ob Ižici pa poplavni travniki.
Znanstvena predstavitev lego hiš na prodnatem robu pojasnjuje z varnostjo pred poplavami, varovanjem rodovitnih zemljišč in podobno oddaljenostjo domačij od zemljišč na vršaju ter barju. Navaja, da večina hiš zaradi prodnate podlage nima pilotov. Izjema je nekaj hiš na barjanskem svetu. Takšno umestitev povezuje tudi z zaščito vasi ob poplavah leta 2010.
V isti publikaciji je predstavljena nekdanja prometna vloga Loščice, ki se je izlivala v Ižico. Po zbranih pripovedih domačinov so po njej pluli s čolni in splavarili les v Ljubljano; pristanišče je bilo na območju zaselka Gmajna. Intervjuvani kmetovalci so opisali tudi nekdanje ročne črpalke z železnimi cevmi, zabitimi štiri do pet metrov v tla.