Matena: vaška cerkev, stare hiše in kozolci na barju
Matena je obcestna barjanska vas pri Igu. Njeno dediščinsko podobo oblikujejo cerkev, stare domačije, kašča in kozolci, arheološki register pa beleži najdbe na bližnjih ledinah.
Obcestna vas na Ljubljanskem barju
Matena je vas v občini Ig na Ljubljanskem barju, severozahodno od Iga. Register kulturne dediščine njeno jedro opisuje kot obcestno vas, ki je ohranila staro razporeditev domačij in hiš, večinoma iz druge polovice 19. stoletja. Stavbe spremljajo vaško cesto, ob razcepu v osrednjem delu pa so cerkev, lipa in kašča pri domačiji Matena 32.
Vzhodni del vasi zaznamuje cerkev svetega Mohorja in Fortunata. Župnijski opis jo postavlja na trikotni prostor Pri Lipi in jo predstavlja kot edino cerkev ižanske župnije, postavljeno na barju. Lipa tako ni samo sestavina registrskega opisa vaškega jedra, ampak tudi ime prostora ob cerkvi.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: deset enot Matene ↗ · Župnija Ig: Cerkev svetega Mohorja in Fortunata v Mateni ↗
Gotska podružnica in poznejše obnove
Cerkev svetega Mohorja in Fortunata je po registru barokizirana gotska vaška podružnica. Glavni oltar izvira iz druge polovice 18. stoletja, stranska oltarja pa sta primerka zlatih oltarjev iz 17. stoletja. Župnijska zgodovina natančnega začetka stavbe ne določa; zgodnejšo romansko zasnovo omenja kot možnost, zgodnjo gotiko pa kot zanesljivejšo stavbno fazo.
Na prekladi glavnega vhodnega portala je letnica 1692. Župnijski opis opozarja tudi na zazidan gotski portal na južni strani ladje in na severno zakristijo. Prezbiterij se zaključuje s tremi stranicami. Po potresu leta 1895 so naslednje leto obnovili njegov obok, stavbo povezali z železnimi vezmi in obnovili oltarje.
Leta 1922 so za cerkev kupili jeklena zvonova Jeseniške Kranjske industrijske družbe, težka 710 in 440 kilogramov. Med poznejšimi posegi župnijska zgodovina navaja popravilo po vojni leta 1957, obnovo ostrešja in kritine leta 1995 ter elektrifikacijo zvonjenja leta 1997.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: deset enot Matene ↗ · Župnija Ig: Cerkev svetega Mohorja in Fortunata v Mateni ↗
Hiši ob vaški cesti
Hiša Matena 26 stoji severno od vaškega cestnega razcepa. Register jo opisuje kot podolgovato pritlično stavbo z mansardo nad vhodom in s kamnitim pravokotnim portalom, na katerem je letnica 1914. Stavbo dopolnjujejo členjena fasada, simetrična dvokapna streha in vrt. Portal je konkreten datirani del hiše, ki je v registru predstavljen skupaj z njeno obliko.
Matena 28 je velika pritlična hiša z mansardo. Vhod je na sredini daljše obcestne fasade, okras pa ima secesijske značilnosti z začetka 20. stoletja. Simetrična dvokapna streha ima čopa in opečno kritino. Hiša stoji južno ob cesti, vzhodno od jedra; njen opis zato dopolnjuje podobo obcestne razporeditve stavb.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: deset enot Matene ↗
Kašča in skupina kozolcev
Kašča pri Mateni 32 je majhna nadstropna stavba z lesenimi stopnicami in gankom. Vhod v zgornjo etažo je pod podaljšano streho, pritlični del pa je imel bivalno rabo. Stopnice, gank in strešni podaljšek so značilni deli njenega registrskega arhitekturnega opisa. Kašča je navedena tudi med stavbami, ki oblikujejo prostor pri osrednjem cestnem razcepu.
Južno od vaškega jedra register opisuje skupino trinajstih stegnjenih kozolcev, razporejenih ob vaškem kolovozu. Skupino umešča v konec 19. stoletja. Pri starejših kozolcih navaja leseno konstrukcijo in opečno kritino, pri novejših oziroma obnovljenih pa tudi betonske sestavine in drugačno kritino. Število trinajst je podatek registrskega popisa skupine, katere ureditev spremlja pot ob vasi.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: deset enot Matene ↗
Lanišče in najdbe debel
Arheološki opis Lanišča vključuje vas in ledine Lanišče, Prevrate ter Preska. Med posamičnimi najdbami navaja prazgodovinsko, rimsko in srednjeveško lončenino, podkve ter beneški novec. Ob cerkvi so evidentirane sekundarne najdbe rimskih nagrobnikov. V istem zgodovinskem sklopu je omenjen dvorec Hoefflein iz 16. stoletja, porušen po potresu leta 1895; tega ne predstavljamo kot danes stoječo stavbo.
Severno od vasi je območje Stari Deli, povezano tudi z ledinama Stari in Srednji Deli. Register tam navaja hrastova deblaka in najdbo tako imenovanega koliščarskega deblaka ob čiščenju jarka leta 1927, ki je bil predan Narodnemu muzeju. Drugi deblak, najden leta 1948, je bil uničen. Med najdbami so navedene še rimske podkve.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: deset enot Matene ↗
Znamenji ob poteh
Register pri vaškem cestnem križišču opisuje znamenje s kamnitim zidanim podstavkom, piramidasto strešico in križem ter z leseno hišico s sedečim Kristusom. Nastanek umešča domnevno v 19. stoletje. Južno od naselja, ob poljski poti proti Iški Loki, je ločeno evidentirana kapelica iz leta 1925: v njej je Marijin kip, stranski niši pa dopolnjujeta poslikavi.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: deset enot Matene ↗