Jelševnik pri Črnomlju: izvir in info center črnega močerila
Jelševnik je naselje v občini Črnomelj. Ob tukajšnjem kraškem izviru na domačiji Zupančič deluje info center Črna človeška ribica, namenjen spoznavanju črnega močerila in njegovega občutljivega življenjskega prostora.
Kako je Jelševnik vstopil v zgodbo odkritja
Črnega močerila so prvič opazili leta 1986 med črpalnim poskusom izvira Dobličice. V izpraznjeni strugi so raziskovalci našli nenavadne temne živali. Leta 1990 so ga našli tudi v izviru v Jelševniku, leta 1994 pa sta ga biologa Boris Sket in Jan W. Arntzen znanstveno opisala.
Za razliko od bele človeške ribice ima črni močeril pigmentirano kožo in ohranjene oči. Je endemit, torej žival z omejeno naravno razširjenostjo, vezana na podzemne vode belokranjskega kraškega ravnika. Na površje v kraških izvirih prihaja ponoči, ko se prehranjuje z drobnimi raki in polži. Jelševnik zato povezuje znanstveno zgodbo z dejanskim prostorom življenja te živali.
Kaj ponuja predstavitev ob izviru
Info center je urejen na domačiji ob izviru, kjer se črni močeril pojavlja med nočnim prehranjevanjem. Na terasi je interaktivna predstavitev živali, njenega življenjskega prostora in ogroženosti. Mostovž vodi okoli izvira do opazovalnega šotora.
Za opazovanje uporabljajo infrardečo tehnologijo, ki omogoča spremljanje živali v naravnem okolju. Obisk vključuje tudi razlago dogajanja pod površjem: izvir je vidni stik s podzemno vodo, v kateri močeril preživi večino življenja. Za voden ogled, ki traja približno eno uro, je potrebna predhodna najava. Za šolske skupine so mogoči tudi naravoslovni dnevi.
Viri: Naravni parki Slovenije: Info center Črna človeška ribica, Jelševnik ↗
Predstavitev, povezana z varovanjem podzemlja
Ureditev lokacije je bila del projekta, ki je potekal od marca do novembra 2018. Nosilec je bilo podjetje Zupančič, sodelovali pa so Občina Črnomelj, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, RIC Bela krajina in društvo Proteus.
Projekt je povezoval dve nalogi: javnosti predstaviti redko jamsko žival in zmanjšati njeno lokalno ogroženost. Predvidel je dostop do izvira, opazovalni šotor, več vsebinskih predstavitvenih točk ter izobraževanje mladih in drugih obiskovalcev. Sodelovanje naravovarstvene službe, domačije in lokalnih ustanov je tako postavilo osnovo za obisk, pri katerem je razumevanje podzemnega okolja enako pomembno kot ogled izvira.
Viri: RIC Bela krajina: projekt predstavitve in varstva črne človeške ribice, 2018 ↗