Kalobje: cerkev, Kalobški rokopis in slovstvena dediščina
Spoznajte Kalobje in njegovo cerkveno središče, povezavo s Kalobškim rokopisom ter jezikovno delo Mihaela Zagajška. Preberite tudi o novi šoli z vrtcem.
Cerkev in podoba vaškega središča
Kalobje zaznamuje cerkev Imena Marijinega z župniščem in kapelo sv. Mihaela. Cerkev je bila zgrajena leta 1579 v poznogotski tradiciji. Mogočen zvonik so dodali v 17. stoletju, ladjo pa leta 1804 predelali in preobokali. Tristrano zaključen prezbiterij členijo oporniki. Oprema je iz 18. in sredine 19. stoletja.
Register župnišče datira v leto 1830. Okoli cerkve in župnišča je ostanek obzidja, ki je nekdaj obdajalo tudi pokopališče. Nekdanjo kapelo sv. Marjete so podrli ob koncu 18. stoletja. Današnja kapela sv. Mihaela ima polkrožen zaključek, barvna okenska stekla in v notranjščini iluzionistično naslikan oltar.
Viri: RNPD EŠD 3053: Kalobje, cerkev Imena Marijinega ↗ · RNPD EŠD 15609: Kalobje, ambient cerkve Imena Marijinega ↗ · RNPD EŠD 30389: Kalobje, kapela sv. Mihaela ↗
Baročno znamenje južno pred vasjo
Južno pred vasjo je zidano slopno znamenje z osmerokotnim podstavkom. Ožji nastavek ima niši na prednji in zadnji stranici. Nad konkavnim napuščem se dviga piramidasta, s skriljem krita streha. Register ga le verjetno datira v 17. stoletje.
Kaj pomeni ime Kalobškega rokopisa
Univerzitetna knjižnica Maribor hrani Kalobski rokopis, zbirko nabožnih pesmi in molitev na 156 listih v bohoričici. Datacijo opirajo na letnici 1643 in 1651 v samem besedilu. Zbiralec, pisec in kraj nastanka niso znani. Ime je dobil po Kalobju, kjer ga je našel Mihael Zagajšek in izročil Antonu Martinu Slomšku. Povezava s krajem zato ne dokazuje, da je bil tu tudi napisan.
Viri: Univerzitetna knjižnica Maribor: Kalobski rokopis, zbirka Iz zakladnice UKM ↗
Mihael Zagajšek in jezikovno delo na Kalobju
Mihael Zagajšek, slovničar in leksikograf iz Zagaja pri Ponikvi, je na Kalobju župnikoval med letoma 1773 in 1820 ter tu živel tudi po upokojitvi. Podpisoval se je tudi kot Jurij Zelenko. Pri sestavljanju nemško-slovenskega slovarja je prav v tem obdobju veliko napredoval: prvopis je končal do leta 1781, pozneje ga je dopolnjeval in v letih 1790–1791 prepisal na čisto.
V slovarsko gradivo je vnašal štajerske besede iz celjske okolice, zbiral pa je tudi imena živali in rastlin. Njegova Slovennska Grammatika je izšla leta 1791 v Celju pri Jenku. V njej sta nemščina in slovenščina natisnjeni vzporedno. Leksikon kot posebej pomembno prepoznava prav uporabo slovenščine za opis lastnega jezika.
Slovar ni bil natisnjen. Njegov prvopis je prek več uporabnikov in lastnikov nazadnje prišel v Licejsko knjižnico, današnjo Narodno in univerzitetno knjižnico. Obsega 56 zvezkov z dodatki in 460 strani.
Viri: Stane Suhadolnik: Mihael Zagajšek, Slovenski biografski leksikon 1986 ↗
Pesnik Jožef Virk
Jožef Virk je bil kalobški župnik od leta 1850 do 1861. Pisal je posvetne, nabožne in prigodne pesmi, pri čemer sta nanj vplivala Matija Čop in Anton Martin Slomšek. Med njegovimi temami so domača zemlja, narava, šola, zvonovi in vsakdanje življenje. Uporabljal je tudi psevdonim Ločki.
Večino pesmi je objavljal v Drobtinicah in Zgodnji danici. Nekatere so skoraj ponarodele, med njimi Slovensko dekle, ki ga je uglasbil Gustav Ipavec. Biografski zapis opozarja tudi na obsežno rokopisno zapuščino: leta 1879 je imel približno štiri tisoč pesmi v 23 zvezkih. To je podatek o njegovem poznejšem celotnem opusu, ne le o kalobškem obdobju.
Viri: Ljubomir Andrej Lisac: Jožef Virk, Slovenski biografski leksikon 1982 ↗
Šola, godba in povojne spremembe
Župnijska kronologija prvo omembo kraja navaja leta 1287 z zapisom Vila Chalob. Začetek šole postavlja v leto 1841, nastanek Kalobške godbe pa v 1934. Leta 1945 sta bila požgana šola in župnišče; obnovo župnišča beleži naslednje leto. Električno napeljavo na Kalobje datira v 1957. Med novejšimi obnovami navaja cerkveno obzidje leta 1999 in prenovo župnijske cerkve v letih 2008–2010.
Viri: Župnija Kalobje: Kronologija iz knjige Župnija Kalobje,95–96 ↗
Nova šola in vrtec od leta 2025
Pomembna sodobna pridobitev je podružnična šola z vrtcem. Občina je 1. septembra 2025 poročala, da otroci že vstopajo v dokončane nove prostore, uradno odprtje pa je sledilo 19. septembra. Zgrajeni so bili trije šolski in dva vrtčevska oddelka.
Šolski del vključuje garderobe in razdelilno kuhinjo. Skupni prostor in knjižnica povezujeta šolski ter vrtčevski program, ob objektu pa je urejeno večnamensko športno igrišče. Občinska predstavitev navaja skupno neto površino 1.117,03 kvadratnega metra. Pri otvoritvi so sodelovali otroci in Kalobška godba.
Viri: Občina Šentjur: Novo šolsko leto 2025/2026,1.9.2025 ↗ · Občina Šentjur: Podružnica z vrtcem ponos Kalobja,22.9.2025 ↗