Kostanjevica na Krasu: cerkev, gasilski dom in Kostanski pust
Kostanjevico na Krasu zaznamujejo cerkev sv. Martina, kraška okolica in skupnostni običaji. Občinski viri ohranjajo zgodovino njenega gasilskega društva in opis Kostanskega pusta.
Središče kraškega dela občine
Kostanjevica na Krasu je naselje v občini Miren-Kostanjevica. Občinska predstavitev jo označuje kot središče kraškega dela občine. Krajevno skupnost navaja na naslovu Kostanjevica na Krasu 75. Ob opisu vasi našteva pešpoti, učno pot in kale, v njeni okolici pa arheološko območje Grmača. Med krajevnimi spomeniki omenja tudi spomenik iz prve svetovne vojne.
Viri: Občina Miren-Kostanjevica: Naselja v občini, namenski odsek Kostanjevica na Krasu ↗
Cerkev sv. Martina in kulturne povezave
V vaškem prostoru izstopa cerkev sv. Martina. Občina jo uvršča med stavbno dediščino in njeno gradnjo datira v leto 1926. Med stavbno dediščino navaja tudi šolo. V istem poimenskem odseku predstavi tri ustvarjalce, ki imajo v Kostanjevici svoje korenine: grafika Lojzeta Spacala, mozaicista in slikarja Jožeta Spačala ter pisatelja Borisa Pahorja.
Viri: Občina Miren-Kostanjevica: Naselja v občini, namenski odsek Kostanjevica na Krasu ↗
Kostanjevica v zgodovinskem cerkvenem prostoru
Janez Höfler v monografiji O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem Kostanjevico uvršča v srednjeveško območje župnije v Štivanu. Rekonstrukcija te župnije zajema goriški in tržaško-komenski Kras do Opatjega sela, Kostanjevice, Temnice in Gorjanskega. Na današnji italijanski strani je segala od Doberdoba na severu, prek območja Tržiča oziroma Monfalcona, do Proseka na jugu. Gre za regionalno cerkveno zgodovino: po smrti zadnjega Devinca Huga IX. leta 1399 so odvetništvo nad štivansko župnijo prevzeli Walseejci, leta 1472 pa po prodaji njihovih kraških posesti Habsburžani. Patronat je po avtorjevem opisu ostal pri devinskem gospostvu.
Od ustanovitve društva do gasilskega doma
Občinska predstavitev nagrajencev za leto 2021 opisuje razvoj Prostovoljnega gasilskega društva Kostanjevica na Krasu. Društvo je bilo ustanovljeno 22. julija 1971. Pred samostojno organizacijo so gasilci delovali v okviru Gasilskega društva Šempeter. Med začetnimi nalogami so bili iskanje primernega prostora, pridobivanje nujne opreme in nadaljnje izobraževanje. Ob širjenju članstva se je postopoma uredilo financiranje; leta 1984 so se preselili v nov gasilski dom. Leta 2021 je društvo prejelo občinsko plaketo za požrtvovalno gašenje, pomoč ob naravnih nesrečah ter prispevek k ugledu in promociji občine Miren-Kostanjevica.
Zapis iz leta 2021 med pridobljeno opremo našteva cisterno, terensko poveljniško vozilo, zaščitne obleke in visokotlačno črpalko. Društvo povezuje predvsem z gašenjem gozdnih požarov na zahtevnem kraškem terenu. Pomoč je nudilo tudi v občinah Komen in Nova Gorica ter ajdovskim gasilcem. Med drugimi intervencijami so navedene poplave, potresi in drugi požari. Posebej je izpostavljena pomoč ob požaru podjetja Vata Miren leta 2004 ter ob stoletnih vodah v nižinskem delu občine.
Viri: Občina Miren-Kostanjevica: Občinski nagrajenci 2021, PGD Kostanjevica na Krasu ↗
Pobiranje Kostanskega pusta
Kostanski pust je krajevna tradicija, ki jo občinska etnološka predstavitev opisuje kot več kot stoletno. Prekinjena je bila med prvo svetovno vojno in med italijansko okupacijo, ko sta bila zbiranje in druženje prepovedana. V starejši obliki so se možje in fantje zbrali na pustni torek ter ob petju obiskovali hiše. Domačini so jih pogostili in obdarili z vinom, klobasami in jajci. Iz zbranih dobrot so pripravili skupno večerjo v vaški gostilni, kjer je sledil pustni ples.
Nedatirani občinski opis poznejšo obliko običaja umešča na pustno soboto, v skupino pa vključuje tudi pustarke. Obhodi potekajo ob harmonikah, drugih glasbilih in pesmi. Poleg živil zbirajo denarno podporo za pust. Sobotni večer opis povezuje s plesom v domačem kulturnem domu, okrašenem z vsakokrat drugo temo, ter z nagradami za skupinske in posamezne maske.
Viri: Občina Miren-Kostanjevica: Prireditve, namenski odsek Kostanski pust ↗
Otroško rajanje in slovo od Tineta
Pustni torek je v predstavitvi namenjen otrokom. Mladi v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Kostanjevica na Krasu pripravijo rajanje za domače in okoliške otroke; program vključuje ples in ustvarjanje ter krofe. Zaključek pustnega cikla je pokop »rancga Tineta« na pepelnično sredo. Po slovesu v domači dvorani udeleženci obiščejo kleti v okoliških krajih, kamor so se izselili domačini. Ob vrnitvi v Kostanjevico sledijo zažig, pokop in zadnja pustna večerja z jajci in klobaso.
Viri: Občina Miren-Kostanjevica: Prireditve, namenski odsek Kostanski pust ↗