Lokvica, kali in Pečinka
Lokvica je manjša strnjena vas v občini Miren-Kostanjevica. Pešpoti in kolesarske poti v njeni okolici so del Poti miru na Krasu. Med sledmi prve svetovne vojne v okolici so strelski jarki in ostanki italijanskih topniških položajev, v sami vasi pa so ohranjeni različni zbiralniki vode.
Kje so zbirali vodo
Na severovzhodnem robu Lokvice je okrogel kal, narejen iz zbite ilovice in kamenja, namenjen napajanju živine. Ob njem sta dva odprta vodnjaka, zgrajena iz obdelanega apnenca. V enem se ob notranjem robu zbiralnika spuščajo kamnite stopnice. Območje so leta 2013 obnovili v ohranjeni prvotni obliki.
Drugi kal leži na južnem robu vasi, ob križišču ceste proti Hudemu Logu in poti proti Opatjemu selu. Ta je pravokoten in ga s treh strani obdaja višji betonski zid. Na strani proti cesti so kamniti robniki. Zgradili so ga v prvi polovici 20. stoletja za zbiranje vode za gospodarske potrebe.
Še en kal je v zaselku Segeti pri hiši Lokvica 29. Ima obliko trapeza, tri stranice pa omejuje ometan zid iz domačega apnenca. Južna stran je odprta za živino. Obnovili so ga v prvi polovici 20. stoletja.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine ↗
Severni trg in znamenje ob poti
Manjši trg na severnem robu vasi oblikuje zidana kapelica, ob kateri rasteta dve drevesi. V njeni odprti niši sta oltar in kip Marije z Jezusom. Čelo glavnega pročelja krasi kovan križ. Kapelica je iz prve četrtine 20. stoletja.
Severno od vasi, ob razpotju v smeri Cerja, stoji kamnito versko znamenje. Sestavljeno je iz štirih obdelanih kamnitih delov, zgornji se konča trikotno. V plitvi vdolbini je razpelo, v srednji kamen pa sta vklesana verski napis in letnica 1898.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine ↗
Jama Pečinka in hrib Pečina
Pečinka je jama severovzhodno nad Lokvico, pod hribom Pečina. Ob raziskavah leta 1909 so v njej našli človeške kosti in odlomke prazgodovinskih lončenih posod, verjetno iz pozne bronaste dobe. Jama ima brezno in več ravni.
Dolga je 150 metrov, višinska razlika v njej pa znaša 22 metrov. Naravni del se nadaljuje v umetno izkopan rov proti vrhu Pečine. Med prvo svetovno vojno so vojaki v jami imeli pograde, častniki pa kabine. Sprva jo je uporabljala avstro-ogrska vojska, novembra 1916 so jo zavzeli Italijani. Na Pečini je bila opazovalnica z reflektorjem.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Fundacija Poti miru: Pečinka Cave ↗