Loka pri Žusmu: steklarstvo, cerkev sv. Leopolda in Tinje
Spoznajte Loko pri Žusmu in njene zaselke, steklarsko preteklost, cerkev sv. Leopolda ter najdbe s Tinja.
Dolinsko središče in razloženi zaselki
Loka pri Žusmu leži v dolini ob sotočju Dolgega in Tinskega potoka na Kozjanskem. Gručasto jedro dopolnjujejo razloženi zaselki na pobočjih Velike Košnice, Plešivca in Rudnice. Društvo Izviri mednje prišteva Drnovce, Javoršico, Oslešico, Podvrh, Primožno, Rudnico, Zavrečnico in Žamerk.
Krajevna skupnost povezuje Loko, Dobrino in Hrastje. Njena himna Pozdravljena, Loka je delo pesnice Anice Lipovšek, ki je napisala besedilo in melodijo; prvi so jo zapeli Fantje z Žusma. Grb združuje tri polja, zasnovo njegovega opisa pa je pripravila Danica Recko.
Viri: Društvo Izviri Dobrina: Naši kraji, neposredna krajevna predstavitev ↗
Tovarna kopit in bolnišnica R-6
Društvena predstavitev loško glažuto povezuje z Johannom Friedrichom in poznejšo spremembo v kopitarno. Zbirko o glažutah umešča v Leopoldovo cerkev. V Javoršici opisuje delno vkopano partizansko bolnišnico R-6, zgrajeno iz brun oktobra 1944. Strešno lepenko je prekrivala nasuta zemlja. Prostor je bil namenjen dvanajstim ranjencem in spremljajočemu osebju. Obnovi beleži v letih 1977 in 2002.
Viri: Društvo Izviri Dobrina: Naši kraji, neposredna krajevna predstavitev ↗
Glažutarska preteklost v celjskem steklarskem prostoru
Muzejska kustosa Maja Bausovac in Jože Rataj loško steklarno uvrščata med obrate, ki so na Celjskem nastali v 19. stoletju. Povezujeta jih s proizvodnjo steklenic za mineralno vodo, namenjenih polnjenju v Rogaški Slatini in njeni okolici.
V širšem celjskem steklarskem prostoru so poleg steklenic nastajali namizno in pivsko posodje, steklovina za zdravila, servirno posodje in lestenci. Dražje izdelke so krasili z rezanjem, brušenjem, graviranjem in emajlom. Muzejska predstavitev razlikuje takšne predmete od preprostejših gladkih izdelkov za vsakdanjo rabo; ta opis velja za obravnavano skupino steklarn, ne za dokazano poreklo vsakega posameznega predmeta iz Loke.
Cerkev sv. Leopolda in krajevne hiše
Cerkev sv. Leopolda je nastala v letih 1870–1871 v neorenesančnem slogu. Ladji sledi prezbiterij s prizidkoma, zunanjščino členijo šivani vogali, nad pročeljem pa je stolpič s piramidasto streho. Oprema je sočasna z gradnjo.
Pri hiši 104 je kamnita klet pod lesenim bivalnim delom z vežo, črno kuhinjo, krušno pečjo in gankom. Hiša 29 ima na vhodu v klet letnico 1832. Pri stavbi 7 register posebej ohranja pripoved lastnice, da sta tu med letoma 1935 in 1943 delovali mlekarna in sirarna.
Poznobaročna kapela ob hiši 98 ima polkrožen zaključek in strešni zvonik. V poslikani notranjosti sta oltar Matere božje z dodanimi baročnimi kipi ter litoželezni križ.
Viri: RNPD EŠD 3546: Loka pri Žusmu, cerkev sv. Leopolda ↗ · RNPD EŠD 15019: hiša Loka pri Žusmu 104 ↗ · RNPD EŠD 25777: hiša Loka pri Žusmu 29 ↗ · RNPD EŠD 25781: hiša Loka pri Žusmu 7 ↗ · RNPD EŠD 20720: kapela pri hiši Loka pri Žusmu 98 ↗
Tinje: sledovi pozne antike in zgodnjega srednjega veka
Tinje nad Loko je raziskoval Slavko Ciglenečki. Predstavitev njegove monografije na Inštitutu za arheologijo povzema odkritje sedmih delno poškodovanih lesenih hiš, zidanega kultnega objekta in dela poznoantičnega otroškega grobišča. Naselbino umešča v čas od 4. do 9. stoletja, morda le z manjšimi presledki.
Del stanovanjskih stavb je mogoče pripisati 7.–9. stoletju. Med drobnimi najdbami prevladuje groba keramika. Pri primerjalni obravnavi so vključili tudi gradivo drugih pomembnih poznoantičnih naselbin vzhodnoalpskega prostora. Raziskava tako obravnava dolgotrajne spremembe poselitve, ne zgolj enega kratkega obdobja.
Od tovarniških prostorov do podružnične šole
Lastna šolska kronika navaja odprtje slovenske zasebne šole 16. novembra 1896 v prostorih tovarne kopit. Obiskovali so jo otroci iz Loke in Oslešice, prvi javni učitelj pa je bil Josip Tratar. Leta 1902 je postala dvorazrednica. Po ukinitvi v šolskem letu 1917/1918 so jo znova odprli julija 1920.
Po drugi svetovni vojni so za šolo prenavljali nekdanjo graščino. V njej so uredili dve učilnici in učiteljevo stanovanje, odprtje pa je bilo aprila 1947. V šolskem letu 1966/1967 je loška šola postala podružnica, višji razredi pa so se preselili v Gorico pri Slivnici.
Potres 20. junija 1974 je graščino tako poškodoval, da pouk ni bil več mogoč. S sredstvi slovenske solidarnosti so v dveh mesecih postavili montažno stavbo s petimi učilnicami. Pridružili so ji učence iz Dobrine, kjer so šolo zaprli. Leta 1976 je v šolskih prostorih začel delovati vrtec. Telovadnico so po enoletni gradnji odprli septembra 2005.
Viri: POŠ Loka pri Žusmu: lastna zgodovina šole, arhiv šolske strani 2009/2010 ↗