Planina pri Sevnici

Trg severno od Bohorja

Planina pri Sevnici leži na Kozjanskem, severno od gozdnatega Bohorja. Turistična predstavitev občine Šentjur iz avgusta 2022 kraj povezuje z grajskimi ruševinami, trškim jedrom in okoliškim gričevjem. Današnja Planina je po tem opisu dobila ime po gradu. V širši okolici je v pozni antiki obstajalo utrjeno naselje Gradec pri Prapretnem; ta arheološki kraj je v predstavitvi izrecno ločen od današnje Planine.

Viri: Turistični portal občine Šentjur: Rajska Planina pri Sevnici, 12. avgust 2022 ↗

Grad Planina: od romanskega jedra do razvalin

Grad Planina oziroma Montpreis stoji na 33 metrov visoki skali nad trgom. Namenski turistični opis njegovo prvo listinsko omembo postavlja v leto 1190. V jedru razvalin prepoznava romanske sestavine, južno steno označuje za gotsko, vhodni del in del severozahodnega obzidja pa za renesančna. Grajski ostanki zato ohranjajo sledi več stavbnih obdobij. Jedro je tvoril palacij, ki je bil dolg 38 metrov in širok 15 metrov.

Obzidje je bilo v spodnjem delu debelo do dva metra in pol. Na zahodni strani je obrambni stolp varoval prvotni južni dostop, na vzhodni pa so v štirinajstem stoletju prizidali kapelo svetega Pankracija. V romanskem zidu so ohranjena pozneje zazidana prvotna okna. Del spodnjega zidovja je zgrajen v obliki ribje kosti oziroma žitnega klasa, ki jo opis imenuje opus spicatum.

Sredi štirinajstega stoletja so gospostvo pridobili celjski grofje in ga obdržali do izumrtja rodbine leta 1456. Takrat je grad prešel k Habsburžanom. Rodbina Moscon ga je posedovala od leta 1593 do 1769, sledili so Prothasiji in Goriškovi. Zadnji graščak, ki je v njem še živel, je bil Gustav Bloome. Leta 1882 so začeli odkrivati streho in stavba se je postopoma spremenila v razvaline. Pripoved o Frideriku in Veroniki je v turističnem opisu označena kot legenda.

Zahodno od gradu so v šestnajstem stoletju postavili nadstropno kaščo z obokanim kletnim delom. Nekoliko niže je bila v živo skalo vzidana klet, od katere je delno ohranjen vhodni obok. Grajsko območje je povezano z razgledom na Kozjansko in Bohor. Turistični portal omenja vodene oglede po dogovoru in hkrati opozarja na delno zaprtje zaradi obnove; pri obisku veljajo oznake in navodila upravljavca.

Viri: Turistični portal občine Šentjur: Rajska Planina pri Sevnici, 12. avgust 2022 ↗ · Turistični portal občine Šentjur: Po sledeh dediščine ↗ · Turistični portal občine Šentjur: Grad Planina ↗

Grajski park in izročilo o lipi

Grajski park leži na grebenu zahodno od gradu. Novica turističnega portala iz avgusta 2022 ga opisuje kot prostor, ki so ga skozi stoletja oblikovali različni lastniki. V njem našteva kostanjev in lipov drevored, robinijo ter druge, tudi redkejše rastlinske vrste. Namenska parkovna predstavitev posebej potrjuje oba drevoreda in turško lipo.

S turško lipo je povezano krajevno izročilo o spopadu med turškimi napadalci in planinskimi graščaki. Po pripovedi naj bi v bitki padel turški poveljnik, na mestu njegovega pokopa pa naj bi posadili lipo. Novica iz leta 2022 čas zasaditve podaja z izrazom naj bi; pripoved o poveljniku povzema namenska parkovna predstavitev. Predstavitev zato izročilo ohranja kot pripoved in ne kot neposredno potrjeno letnico sajenja ali zgodovinski dokaz bitke.

Viri: Turistični portal občine Šentjur: Rajska Planina pri Sevnici, 12. avgust 2022 ↗ · Turistični portal občine Šentjur: Grajski park Planina ↗

Graščina in razstava Čar izročila

Opis vodenja Po sledeh dediščine predstavi sprehod skozi trško jedro mimo cerkve svete Marjete, prangerja in stare šole iz leta 1822. Pot nadaljuje do graščine in grajskega območja ter se zaključi pri turški lipi. Graščina je bila zgrajena po načrtih dunajskega arhitekta Theophila Hansna.

V stari graščini na naslovu Planina pri Sevnici 32 je stalna razstava Čar izročila. Posvečena je življenju in delu etnologa Nika Kureta, ki je živel med letoma 1906 in 1995. Namenski opis razstave jo povezuje z njegovim znanstvenoraziskovalnim delom na področju slovenskega narodopisja. Med predstavljenimi vsebinami so ljudski običaji prazničnega leta Slovencev, ročne lutke, otroške igre, jaslice in maske. Portal posebej omenja tudi akademikovo delovno mizo.

Med Kuretovimi deli je izpostavljeno Praznično leto Slovencev. Lutke in tradicionalne otroške igre predstavljajo slikovit del zbirke. Razstavo je po podatkih turističnega portala mogoče obiskati po vnaprejšnjem dogovoru; za informacije sta navedena Društvo September in TIC Šentjur. Graščina je del istega trškega sprehoda, ki povezuje cerkev z grajskim območjem.

Viri: Turistični portal občine Šentjur: Po sledeh dediščine ↗ · Turistični portal občine Šentjur: Čar izročila ↗

Planina na fotografijah Alfonza Juršeta

Razstava Življenje skozi objektiv Alfonza Juršeta predstavlja fotografije Planine pri Sevnici med letoma 1903 in 1945. Postavljena je v mansardi nekdanjega zdravstvenega doma na naslovu Planina pri Sevnici 37. Namenski opis navaja, da je Jurše ustvaril več kot 3.500 fotografij. Njegovo delo turistični portal predstavi kot kroniko življenja na Planini v prvi polovici dvajsetega stoletja.

Fotografska razstava je prva postaja v programu vodenja Po sledeh dediščine. Stavba poleg nje gosti še dve zbirki, v seznamu bližnjih vsebin pa sta izrecno navedeni etnološka zbirka Šmid in stalna razstava Kozjansko žari. Pred stavbo je po opisu urejeno stojalo za kolesa. Ogled fotografske zbirke je predviden po vnaprejšnjem dogovoru z Društvom September oziroma TIC Šentjur.

Viri: Turistični portal občine Šentjur: Po sledeh dediščine ↗ · Turistični portal občine Šentjur: Življenje skozi objektiv Alfonza Juršeta ↗

Ana Wambrechtsamer in grajska kronika

Dediščinska pot med pomembnimi osebnostmi izpostavlja pisateljico Ano Wambrechtsamer, kronistko gradu in trga. Njeno najbolj prepoznavno delo je roman Danes grofje celjski in nikdar več. Turistični opis literarno povezavo vključi v ogled grajskih ostankov.

Viri: Turistični portal občine Šentjur: Po sledeh dediščine ↗

Sveti Križ, kapelice in povezave v okolico

Cerkev svetega Križa stoji na istoimenskem hribu jugovzhodno od trga. Turistični zapis iz leta 2022 hrib označuje z višino 730 metrov in navaja razgled po Kozjanskem ter proti Alpam, Pohorju, Boču, Donački gori in Posavskemu hribovju. Namenski sakralni opis prvo omembo cerkve postavlja v leto 1414, sedanjo stavbo pa v začetek osemnajstega stoletja. Pripoved o dozidavi obrambnega zidu v času turških vpadov je v njem izražena kot domneva.

Cerkev je obokana. Zvonik so prizidali leta 1737, kar je označeno tudi z letnico na portalu. Leta 1847 sta bili dodani kapela na južni in zakristija na severni strani. Iz istega leta je veliki oltar z Jezusom na križu. Ob njem so kipi Marije, Jezusove matere, Marije Magdalene in Marije Kleopove. Pod tabernakljem je niša z upodobitvijo Božjega groba, oltar v kapeli pa predstavlja četrto postajo križevega pota. Namenski opis omenja še velik glažutarski lestenec iz sredine devetnajstega stoletja.

Po pobočju so vaščani bližnjega Doropolja leta 1801 zgradili dvanajst kapelic križevega pota. Leta 1949 jih je poslikal Anton Pavlič iz Buč. Ob obnovi leta 1999 so bile restavrirane tudi poslikave. Kapelice tako povezujejo pot na hrib z dediščino sosednje vaške skupnosti, ki je v viru izrecno imenovana.

Planina je po opisu iz leta 2022 vključena tudi v širše pohodniške povezave. Guzajeva pot povezuje smeri proti Prevorju in Dobju. Etapa mednarodne Marijine romarske poti je označena z rumenimi markacijami in vodi proti Kalobju na severu oziroma Lurški jami na jugu. Ločeno so predstavljeni izleti v gozdove Bohorja.

Viri: Turistični portal občine Šentjur: Rajska Planina pri Sevnici, 12. avgust 2022 ↗ · Turistični portal občine Šentjur: Sveti Križ in kapelice križevega pota ↗

Etnološka zbirka Janeza Šmida

V prostorih nekdanjega zdravstvenega doma na naslovu Planina pri Sevnici 37 je tudi etnološka zbirka Šmid. Ustvaril jo je družinski zdravnik Janez Šmid, ki je vrsto let služboval na Planini. Predmete je zbiral med letoma 1969 in 2005. Posebno spodbudo je pomenil potres leta 1974, po katerem se je po muzejskem opisu ljudska dediščina hitreje uničevala in odnašala iz prvotnega okolja.

Zbirko sestavljajo predmeti in orodja iz devetnajstega in dvajsetega stoletja, ki so jih uporabljali na Planini in v okolici. Del je povezan s pripravo tradicionalnih kozjanskih jedi v črnih kuhinjah, drugi s kmečkimi opravili in vinogradništvom. Razstavljeni so posamezni kosi pohištva, okrasni predmeti in božje podobe iz kmečkih sob. Nekateri predmeti izvirajo iz trgovin ali trških domov, zato zbirka poleg kmečkega življenja predstavi tudi vsakdanja opravila v trgu.

Posebej so predstavljeni pustovanje in drugi običaji. Razstavljena je košuta v več različicah. Opis pojasnjuje, da jo je pri obhodu od hiše do hiše spremljal gonjač, ki jo je simbolično prodajal, podkoval ali pomolzel. Trditev o zelo starem izročilu te maske podaja turistični portal; opis njenega obhoda pa pokaže konkretno obliko krajevnega pustnega običaja. Muzejski obisk je naveden po predhodnem dogovoru, informacije posredujeta TIC Šentjur in krajevna skupnost Planina pri Sevnici.

Viri: Turistični portal občine Šentjur: Etnološka zbirka Šmid ↗

Cerkev svete Marjete

Župnijska cerkev svete Marjete je enoladijska stavba, katere ladja in prezbiterij izvirata iz petnajstega stoletja. Namenski opis jo predstavlja kot preplet arhitekturnih sestavin iz različnih obdobij z baročno opremo. Zvonik je iz prve polovice sedemnajstega stoletja. Okoli leta 1700 so na vzhodnem delu ladje prizidali nižji kapeli, v istem obdobju stavbo podaljšali in banjasto obokali.

Leta 1871 so notranjščino ponovno predelali. Večina opreme izvira iz baroka, predvsem iz osemnajstega stoletja. Cerkev je ena od postaj dediščinskega sprehoda skozi Planino. Nasproti nje ob cesti stoji pranger, graščina z razstavo Čar izročila pa je prav tako del bližnjega trškega prostora.

Viri: Turistični portal občine Šentjur: Po sledeh dediščine ↗ · Turistični portal občine Šentjur: Cerkev svete Marjete ↗ · Turistični portal občine Šentjur: Pranger na Planini ↗

Replika prangerja in spomin na grajsko sodstvo

Nasproti cerkve svete Marjete stoji kopija srednjeveškega sramotilnega stebra oziroma prangerja. Postavili so jo leta 1999, pri izdelavi pa so se oprli na starejšo fotografijo izvirnega stebra. Današnji predmet je torej replika. Turistični portal prvotni pranger povezuje s planinskimi graščaki, ki so imeli sodno pravico. Nanj so priklenili ljudi, obsojene zaradi nepoštene prodaje ali drugih goljufij, in jih tako javno osramotili.

Opis ločeno omenja krvno pravico graščakov ter vislice na bližnjem griču Gavge. Njihov spodnji del je bil zidan iz kamna. Ostanki so v viru izrecno umeščeni v naselje Doropolje, zato jih predstavitev Planine obravnava kot povezano dediščino v okolici. Zgodovinski opis zadnjo smrtno kazen postavlja na konec osemnajstega stoletja. Pranger v trškem jedru je danes pomnik teh nekdanjih sodnih praks.

Viri: Turistični portal občine Šentjur: Pranger na Planini ↗

Grajske pripovedi in zmaj na Svetem Križu

Turistična novica iz avgusta 2022 med krajevnimi zgodbami predstavi legendo o nastanku gradu. Plemenita gospa naj bi pribežala iz Pariza, na skali dala postaviti grad in ga poimenovala po rodnem mestu. Ime Monte Paris oziroma Pariška gora naj bi se po tej pripovedi skrčilo v Montpreis. To je razlaga v legendi, ne potrjeno jezikoslovno poreklo imena.

Drugo izročilo povezuje Planino s poroko Friderika Celjskega in Veronike Deseniške v cerkvi svetega Vida v Šentvidu pri Planini. Šentvid je v novici izrecno ločen kraj približno pet kilometrov vzhodno. Namenski opis Svetega Križa pa povzema pripoved iz zbirke Lučka sredi njive sveti o zmaju lindvarju, ki naj bi živel v jezeru pod hribom in strašil otroke. Te zgodbe sodijo k pripovednemu izročilu širšega Kozjanskega.

Viri: Turistični portal občine Šentjur: Rajska Planina pri Sevnici, 12. avgust 2022 ↗ · Turistični portal občine Šentjur: Sveti Križ in kapelice križevega pota ↗