Poljana pri Prevaljah: Štoparjev most, spominski park in gotska cerkev
Poljana pri Prevaljah leži ob razpotju proti Pliberku in zgornji Mežiški dolini. Poznana je po spominskem parku, kamnitem železniškem viaduktu in gotski cerkvi.
Naselje ob razpotju Mežiške doline
Poljana pri Prevaljah je nestrnjeno naselje, razvito okoli cerkve sv. Janeza Krstnika. Ta stoji pred razpotjem, kjer se ločita smer proti Pliberku na avstrijski strani meje in cesta v zgornjo Mežiško dolino, proti Mežici in Črni.
Viri: Koroški pokrajinski muzej: Spomeniki in kulturna dediščina v občini Prevalje, stran 15 ↗
Gotska cerkev in poslikani leseni kor
Muzejska predstavitev cerkev umešča v zgodnje 14. stoletje. Gre za kapelni stavbni tip: ladja je široka toliko kot prezbiterij. Zahodni vhod oblikuje preprost zašiljeni portal, pred katerim je pozneje nastala vhodna lopa. Na vzhodnem delu strehe je ometan stolpič s skodlasto kritino; na severni strani sta zakristija in pravokotna kapela sv. Joba.
Različno visoka in različno oblikovana južna okna kažejo več gradbenih faz. Prvotni leseni strop ladje je nadomestil nekoliko usločen strop. Ob zahodnem vhodu stoji lesen pevski kor, katerega spodnje deske krasijo cikcakasti motivi iz 17. stoletja. V gotskem prezbiteriju so stenske slikarije apostolov, razporejenih v trilistne arhitekturne okvirje.
Viri: Koroški pokrajinski muzej: Spomeniki in kulturna dediščina v občini Prevalje, stran 15 ↗
Rimski kamni v poznejših stavbah
Koroški pokrajinski muzej med antičnimi ostalinami Poljane in sosednjih Prevalj ter Zagrada opisuje dele profiliranih plošč, kamnite kvadre, ostanke zidnih vencev in stebrov. Gradivo datira v 2. oziroma 3. stoletje. Mnogi odlomki so dobili drugo vlogo pri poznejši gradnji in opremi domačij.
V Poljani muzej posebej omenja kamne pri Štoparju, uporabljene kot klopi, in primerke v gostilni Kocka. Drugod v obravnavani skupini so jih uporabili za pragove, vrtne mize, zidove in mostove. Opis temelji na publikaciji Kamni govorijo iz leta 2006.
Štoparjev most, toplar in znamenje
Štoparjev most je kamniti železniški viadukt iz leta 1863 na progi Maribor–Celovec, na odseku Holmec–Dravograd. Register opisuje štiri nosilne slope, potek v ovinku in rahel vzpon mostu.
Pri cerkvi je dvojni kozolec iz druge polovice 19. stoletja, zasnovan na šest parov oken. Nadstropje zapira lesena mreža, v čelnem zatrepu so oblikovane prezračevalne odprtine. Skupaj z gospodarskim poslopjem predstavlja ohranjeno kmečko stavbno dediščino; zidano pritličje poslopja vsebuje obokane hleve. Poslopje je dvoetažno, oba objekta pa register povezuje s tesarsko spretnostjo izdelave lesene konstrukcije.
Baročno slopno znamenje ima kvadraten tloris in štiri zgornje, segmentno zaključene niše. Spredaj v spodnjem delu je globlja niša, vrh pokriva skodlasta piramidasta streha. Znamenje je bilo nekoč poslikano. Tudi cerkvena oprema ohranja starejše gradivo: v menzo oltarja iz leta 1653 je vzidan del rimskega nagrobnika.
Pri cerkvi register posebej izpostavlja rebrasti obok prezbiterija in enako višino prezbiterija ter ladje. Zgodnjegotska stavba je bila predelana v poznem 14. stoletju.
Viri: RNPD EŠD 7749: Štoparjev most ↗ · RNPD EŠD 7704: kozolec pri cerkvi ↗ · RNPD EŠD 29892: kozolec in gospodarsko poslopje pri cerkvi ↗ · RNPD EŠD 7673: znamenje ↗ · RNPD EŠD 3282: cerkev sv. Janeza Krstnika ↗
Spominski park in dogodki maja 1945
Park zahodno od Prevalj ohranja spomin na zaključne boje druge svetovne vojne. Območje leži pri cestnem križišču Prevalje–Mežica–Holmec. Uradni opis iz leta 1994 navaja, da je Tomšičeva brigada 13. maja 1945 tukaj ustavila umikajočo se nemško kolono. Pogajanja so potekala v hiši Cirila Harta, Poljana 22. Sledili so spopadi, v katerih so sodelovale tudi enote III. armade; opis položitev orožja postavlja na 15. maj.
Tri obeležja so nastala v različnih povojnih obdobjih. Približno štiri metre visok granitni obelisk Zmage so odkrili leta 1953; zasnoval ga je Tepina. Bronasto skulpturo Svobodi in miru je izdelal Stojan Batič, obeležje pa nosi letnico 1985. Postavljena je na kamnit podstavek pri križišču proti Holmcu.
Istega leta so odkrili tudi spomenik Po poteh dalmatinskih partizanskih brigad. Približno dva metra visok granitni blok ima zvezdo v zgornjem levem delu, plamenico spodaj desno ter osrednjo marmorno ploščo z napisom.
Viri: Medobčinski uradni vestnik 11/1994, stran 141: Z 13 Poljana, spominski park ↗