Prevalje

Na Fari je najstarejše jedro mesta

Najstarejše ohranjeno jedro Prevalj je območje župnijske cerkve Device Marije na Jezeru. V pisnih virih se cerkev omenja leta 1335, čeprav občinska predstavitev poudarja njen starejši izvor. Farna vas je bila nekoč samostojno prepoznavna naselbinska enota. Vzhodno od cerkve se je ohranila skupina zidanih stavb, povezanih s kmečkim in obrtnim življenjem 19. in 20. stoletja.

Franciscejski kataster iz leta 1827 je Prevalje in Farno vas prikazoval kot sosednji, ločeni katastrski občini. Z razvojem železarstva se je ime Prevalje širilo tudi na nekdanje območje Farne vasi, medtem ko se je ime starega jedra skrajšalo v Na Fari. Današnje mestne podobe zato ne razloži ena sama ustanovitev, ampak postopno povezovanje starejše cerkvene poselitve in industrijskega kraja ob reki.

Ob Fari lahko sledimo tudi razvoju šolstva in knjige. Leta 1819 so začeli poučevati v mežnariji, stoletje pozneje pa je tam delovala uprava Mohorjeve družbe. Cerkev je izhodišče lokalnega dela Slomškove poti. V bližini sta železniška postaja in šolsko območje, zato se na majhnem delu mesta srečajo starejša poselitev, promet in ustanove, ki so oblikovale kulturno identiteto Prevalj.

Viri: Občina Prevalje — naselje in zgodovina ↗ · Občina Prevalje — Farna vas ↗

Kako sta cinkarna in železarna spremenili kraj

Brata Rosthorn sta leta 1823 postavila cinkarno, nato pa se je proizvodnja preusmerila v železarstvo. Kamrin pregled železarske zgodovine obdobje delovanja prevaljske železarne umešča med leti 1835 in 1899. Njeni prepoznavni izdelki so bile železniške tirnice in osi. Rast tovarne je privabljala delavce, povečevala potrebe po stanovanjih in šolah ter razširila kraj zunaj starega jedra.

Prevaljsko proizvodnjo je dopolnjeval premogovnik na Lešah, ki je železarni zagotavljal rjavi premog. To je povezovalo mesto z bližnjim rudarskim krajem in njegovo delovno skupnostjo. Ob koncu 19. stoletja je prenehanje železarne povzročilo gospodarski in družbeni pretres. Kamrina šolska zgodovina posebej opisuje zmanjševanje števila učencev in pomoč, ki je s propadom industrijskega podpornika začela usihati.

Industrijsko obdobje je pustilo sledi tudi v mestnih delih in stavbah. Občinska predstavitev izpostavlja nekdanjo stanovanjsko hišo vodstva železarne na Glavarstvu ter delavsko večstanovanjsko stavbo Preganthauz na Starih sledeh. Ta je bila namenjena delavcem železarne in leškega premogovnika. Pri spoznavanju mesta sta pomembni obe plati industrije: poslovno vodstvo in vsakdanje bivanje ljudi, ki so delali ob pečeh ali v rudniku.

Viri: Občina Prevalje — naselje in zgodovina ↗ · Koroška osrednja knjižnica na Kamri — železarska šola ↗ · Koroška osrednja knjižnica na Kamri — železarska zgodovina ↗

Trg, Meža in prometne povezave

Osrednji mestni del se razteza vzdolž regionalne ceste. Vzhodno je povezan z Ravnami na Koroškem in naprej z Dravsko ter Mislinjsko dolino, zahodno pa s Poljano, potjo proti Črni in povezavo prek Holmca v Pliberk. Ob cestnem prostoru teče Meža, ki je nekoč razmejevala katastrski občini Prevalje in Farna vas. Občinski opis navaja, da so njeno strugo v zadnjih stoletjih nekoliko spremenili.

Železniška postaja severozahodno od cerkve Na Fari je bila zgrajena leta 1863 ob odprtju proge med Pliberkom in Dravogradom oziroma Celovcem in Mariborom. Njena stavba je samostojna arhitekturna točka obiska, datum pa povezuje mestno zgodovino z železniško mrežo širše Koroške. Železarna je izdelovala tirnice, nova proga pa je v kraj prinesla dodatno prometno povezavo.

Spreminjanje naselja je vidno tudi v njegovih imenovanih delih: med njimi so Na Postaji, Stare sledi, Glavarstvo, Ugasle peči, Ob Meži in Pod gonjami. Nekatera imena že sama namigujejo na promet ali nekdanjo industrijo, njihova občinska navedba pa pomaga pri orientaciji v razpotegnjenem mestu. Prevalje so mestni status dobile 22. decembra 2005, kar je natančen upravni mejnik njihove novejše zgodovine.

Viri: Občina Prevalje — naselje in zgodovina ↗ · Občina Prevalje — Farna vas ↗

Začetki šolstva v Farni vasi

Kamrina zbirka o dvestoletnem šolstvu dokumentira začetek pouka 7. januarja 1819 v leseni pritlični hiši prvega učitelja in mežnarja. Leta 1828 so mežnarijo na stroške prijateljev šole preuredili v šolo in učiteljevo stanovanje. Odprli so jo 24. novembra istega leta, kot prvega učitelja preurejene šole pa pregled navaja Georga Böheima. To so začetki organiziranega poučevanja v starem jedru.

Leta 1862 je v Farni vasi nastala nova šolska stavba na mestu dotedanje lesene šole. Medtem je železarstvo že ustvarilo drugo izobraževalno središče, namenjeno otrokom zaposlenih. Odnos med šolama se je spreminjal: prevaljska železarska šola je bila sprva podružnica farne, pri preureditvi leta 1869 pa je matična vloga prešla na Prevalje. Razvoj pouka tako spremlja premik težišča naselja.

Šolska zgodovina je povezana tudi z vprašanjem učnih jezikov. V drugi polovici 19. stoletja so se razlikovale jezikovne ureditve matične šole in podružnic. Kamrin pregled opisuje nemški pouk na Prevaljah in dvojezične ureditve v okolici. Leta 1918 je bila šola preosnovana v slovensko ljudsko šolo. Ti podatki pojasnjujejo, zakaj imata šolstvo in slovenska knjiga v lokalnem zgodovinskem spominu tako močno mesto.

Viri: Koroška osrednja knjižnica na Kamri — 200 let šolstva ↗ · Koroška osrednja knjižnica na Kamri — železarska šola ↗

Železarska šola in praktično izobraževanje

Novo šolsko stavbo za otroke železarjev in rudarjev so zgradili leta 1853, slovesno pa jo odprli 3. novembra 1854. Imela je dva razreda in dve stanovanji. V prvi razred je bilo vpisanih 117 učencev, v drugega 34. Zgodnji vpis je bil vezan na otroke tovarniških delavcev in rudarjev, medtem ko je bila farna javna šola namenjena tudi otrokom kmečkega zaledja.

Vzdrževanje so pomagali financirati zaposleni prek šolskega sklada. Vanj so najprej prispevali odstotek svojega dohodka, po prevzemu šol s strani koroške deželne uprave leta 1869 pa se je delež zmanjšal na 0,2 odstotka. Sklad je kril potrebščine, del učnih sredstev in posamezne oblike nadaljnjega izobraževanja. Šola je bila tako povezana z industrijo prek stavbe, otrok zaposlenih in načina financiranja.

Od leta 1885 je ob rednem pouku delovala tudi izpopolnjevalna obrtniška šola za rudarje, kovinske delavce in vajence. Pouk v zimskem delu leta je vključeval geometrijsko risanje, poslovno spisje, računanje in pisanje. Leta 1886 so uredili posebno industrijsko šolo za dekleta, kjer so se učila ročnih spretnosti, krojenja in šivanja. Leta 1889 je bil uveden tudi pouk praktičnih izdelkov iz lesa in kartona.

Viri: Koroška osrednja knjižnica na Kamri — železarska šola ↗

Mohorjeva družba in milijoni slovenskih knjig

Mohorjeva družba se je 3. julija 1919 iz Celovca preselila na Prevalje s prevozom v štiriinšestdesetih vagonih. V kraju je ostala do 3. decembra 1927. Občinska predstavitev Slomškove poti navaja devetdeset knjižnih naslovov v skoraj dveh milijonih izvodov. Prevalje so bile v tem obdobju pomemben kraj tiskanja in razširjanja slovenskega branja, čeprav njihova starejša slava izvira iz industrije.

Uprava družbe se je nastanila v mežnariji Na Fari. Stavba s šolsko preteklostjo je tako dobila novo kulturno vlogo. Obisk starega jedra lahko poveže cerkev, začetke pouka in obdobje Mohorjeve družbe v eno zgodbo, ki zajema več generacij. Pri tem knjiga ni samo današnji simbol mesta, ampak dokumentirana gospodarska in kulturna dejavnost z natančno določenim obdobjem.

Slomškova pot poteka skozi Prevalje do Fare in cerkve Device Marije na Jezeru, nato proti Brinjevi gori in nadaljnjim koroškim ter štajerskim krajem. Celotna povezava je daljša od lokalnega sprehoda. Za mestni obisk je uporaben predvsem njen prevaljski del, kjer lahko pot povežemo z neposrednimi sledmi Mohorjeve družbe in zgodovino cerkvenega jedra.

Viri: Občina Prevalje — Farna vas ↗ · Občina Prevalje — Slomškova pot ↗

Mesto Bralne značke

Bralna značka je nastala v šolskem letu 1960/61 na pobudo profesorja Stanka Kotnika in pisatelja Leopolda Suhodolčana. Prva podelitev Prežihove bralne značke je bila 22. maja 1961 na Prevaljah. Iz lokalne pobude se je razvilo gibanje za prostovoljno branje, ki povezuje bralce, mentorje in književne ustvarjalce. Ta začetek pojasnjuje posebno mesto Prevalj v slovenski mladinski književnosti.

Leta 2021, ob šestdesetletnici, je društvo skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije Prevaljam podelilo častni naziv Mesto Bralne značke. V Spominskem parku so ob praznovanju postavili klop Bralne značke s knjigobežnico. Društvo je prispevalo knjige zbirke Zlata bralka, zlati bralec, Javna agencija za knjigo pa izbor iz programa Rastem s knjigo. Bralna pobuda je tako dobila tudi javno prostorsko obeležje.

Leta 1963 odprta šola na Polju je dobila ime po Franju Golobu. Šolsko literarno glasilo Vigred je začelo izhajati leta 1955, leta 2015 pa so pred šolo postavili spomenik branju v čast, Krojačka Hlačka. Ti mejniki povezujejo izobraževalno ustanovo z literarno ustvarjalnostjo in javnim prostorom. Za obiskovalca, ki ga zanima kulturna zgodovina, dopolnjujejo starejšo zgodbo tiskarne in industrijske šole.

Ob novi šoli so leta 1968 odprli telovadnico, leta 1991 pa dodali prizidek s specialnimi učilnicami, s katerim je pouk za vse učence potekal v eni izmeni. Leta 1999 je bila slovesno predana športna dvorana za potrebe šole in kraja. Šolsko območje na Polju je tako dobivalo tudi širšo športno vlogo, ob Fari pa ostaja zgodovinska sled njegovega zgodnjega razvoja.

Viri: Društvo Bralna značka — izvor gibanja ↗ · Društvo Bralna značka — šestdesetletnica ↗ · Koroška osrednja knjižnica na Kamri — 200 let šolstva ↗

Stavbe in spominski park kot izhodišče obiska

V središču mesta je spominski park, ki ohranja spomin na pomembne osebnosti in vključuje pomnika železarstvu. V starem delu občina izpostavlja Ahacovo hišo, Rebernikovo kovačijo, Šašlovo hišo in hišo Filipowskega. Nekdanja gostilna Vaukan je imela prostore prve pošte, ob Flisovem potoku pa je bila prva bolnišnica za železarje. Takšna razporeditev kaže preplet obrti, storitev in delavskega življenja.

Za prvi obisk je smiselno povezati spominski park in središče s Faro ter postajo, ob daljšem raziskovanju pa dodati delavske in industrijske stavbe. Več podatkov o posameznih obdobjih prinašajo digitalne zbirke Koroške osrednje knjižnice na Kamri. Prevalje so zanimive prav zaradi povezave železarske preteklosti in kulture knjige: v istem mestu se srečajo tirnice, šolski sklad, tiskarna in sodobno obeležje branja.

Viri: Občina Prevalje — naselje in zgodovina ↗