Šentanel: hribovska vas, cerkev sv. Danijela in Šentanelski pavri
Šentanel nad Prevaljami povezuje hribovsko kmetijsko pokrajino z lesenimi stavbami in cerkvijo sv. Danijela. Posebno mesto ima ohranjanje koroškega pevskega izročila.
Hribovska vas nad Prevaljami
Šentanel leži na pobočjih Strojne, obdan s kmetijami in njihovimi zemljišči. Občinska predstavitev vas umešča na 688 metrov nadmorske višine. Dostopna cesta se odcepi med Prevaljami in Poljano ter se pod kamnitim železniškim Štoparjevim mostom nadaljuje po dolini Šentanelske reke. Ime kraja je povezano s svetim Danijelom, zavetnikom tukajšnje župnijske cerkve.
Občina v zgodovinskem opisu gospodarstva izpostavlja prehod od samooskrbnih poljedelskih kmetij k živinoreji v sedemdesetih letih 20. stoletja. Del domačij v vasi in bližini se je usmeril tudi v turizem. Krajevno kulturno življenje povezuje z narečnimi dramskimi pripovedmi, folkloro in ljudskim petjem Šentanelskih pavrov. Med tukajšnjimi ustvarjalci navaja še ljudskega godca Cirila Marina in Mitjo Šipka, v Šentanelu pa je deloval tudi pisatelj in duhovnik Fran Ksaver Meško.
Šolstvo je v občinski predstavitvi dokumentirano od leta 1856. Novo šolsko poslopje so leta 1984 zgradili s samoprispevkom krajanov. Občina med etnološkimi znamenitostmi omenja tudi zbirko kmečkega orodja pri Dvorniku.
Cerkev sv. Danijela in lesene stavbe
Neoromanska cerkev sv. Danijela je bila zgrajena leta 1865 na temeljih starejše predhodnice, omenjene že v 11. stoletju. Register dediščine pojasnjuje, da so njeni ostanki ohranjeni v delu zvonika. Pri prenovi zunanjščine leta 2008 so odkrili in predstavili romanske line ter del kamnitega gotskega portala.
Brusnikova bajta je lesena pritlična hiša iz klad, pokrita s strmo skodlasto dvokapnico s čopi. Pod napuščem ima lopo z vhodom in dostopom po lestvi na podstrešje, v čelnem zatrepu pa gank. Kramolčeva kašča združuje kamnito klet in dve leseni etaži; pod njenim napuščem je preša. Gank v zatrepu krasi izrezljana ograja.
Kapela sv. Uršule je prav tako iz leta 1865. Pred glavnim pročeljem ima leseno lopo z zunanjo prižnico. Gornikovo kužno znamenje register datira okoli leta 1600: slop kvadratnega prereza nosi širšo hišico s segmentnimi nišami in piramidasto leseno strešico. Njegova zavetnika sta sv. Anton in sv. Florijan.
Viri: RNPD EŠD 2938: cerkev sv. Danijela ↗ · RNPD EŠD 28300: Brusnikova bajta ↗ · RNPD EŠD 28291: Kramolčeva kašča ↗ · RNPD EŠD 7679: kapela sv. Uršule ↗ · RNPD EŠD 7678: Gornikovo znamenje ↗
Zidarska izvedba in cerkvena okna
Muzejski katalog kot stavbnega mojstra cerkve navaja Lenarta Foramittija iz Velikovca. Stavba je zidana iz lomljenega kamna, njena pročelja členijo neoromanske lizene. Polkrožna okna osvetljujejo ladjo, pevski kor in oltarni del. Glavni vhod je na zahodu, stranski na jugu; zakristija je v pritličju zvonika za glavnim oltarjem.
Viri: Koroški pokrajinski muzej: Spomeniki in kulturna dediščina v občini Prevalje, strani 13 in 54 ↗
Luka Kramolc in ohranjanje koroških pesmi
Glasbeni pedagog in zborovodja Luka Kramolc se je rodil 14. oktobra 1892 pri Lužniku v Šentanelu. Knjižnični biografski leksikon njegovo delo povezuje z zbiranjem in prirejanjem pesmi koroških pevcev, vižarjev ter pesnikov. Med avtorji, katerih ustvarjanje je predstavljal, navaja Franca Ledra, Miho Andreaša in Urbana Jarnika. Samostojno ali s sodelavci je uredil več kot trideset zbirk, pesmaric in vadnic.
S Slovensko akademijo znanosti in umetnosti je v Šentanelu organiziral snemanje koroške poroke oziroma ovseti, božične pastirske igre in trikraljevskih kolednikov. Pri snemanju steljeraje so peli domači pevci. Kramolc je predlagal, da ostanejo povezani v zboru, izbral ime Šentanelski pavri in za zborovodjo predlagal Mitjo Šipka. Glasbenonarodopisnemu inštitutu je pri zvočnih snemanjih pesmi in običajev pomagal s strokovnimi nasveti, zbiranjem podatkov ter povezovanjem domačinov. Umrl je leta 1974 v Ljubljani, pokopan pa je v domačem Šentanelu.
Kramolčeva spominska soba
Muzejski katalog Kramolčevo sobo opisuje v nekdanji šoli, poznejši mežnariji ob cerkvi sv. Danijela, na naslovu Šentanel 17. Zbirka je bila tam urejena leta 2002, potem ko so prvotno šolsko postavitev preselili in razširili. Gradivo sta zbrala in uredila Anka ter Peter Plevnik. Prostor je bil namenjen tudi dejavnosti krajevnih kulturnih društev. Kot varuha katalog navaja kulturno društvo in krajevno skupnost Šentanel.
Viri: Koroški pokrajinski muzej: Spomeniki in kulturna dediščina v občini Prevalje, strani 13 in 54 ↗