Ponikva: Martinova cerkev in poti Slomška, Kocena ter Buserja
Od Martinove cerkve in vodnega korita vodita poti v ponkovški kras ter do Slomškove in Kocenove dediščine. Ponikva je izhodišče, Hotunje, Uniše in Boletina pa bližnje postaje izleta.
Ponikva in poti po njeni okolici
Ponikva v občini Šentjur je izhodišče za dve tematski poti: Kraška vodna učna pot Stanka Buserja predstavlja ponkovški kras, Pot treh znamenitih ponkovških mož pa kulturno in geografsko dediščino kraja ter okolice. Obe objavljeni predstavitvi kot izhodišče navajata osnovno šolo Blaža Kocena Ponikva. Martinova cerkev stoji na vzhodnem robu vasi, spominski park pa povezuje vaški prostor z začetkom vodne učne poti.
Turistična zloženka Razvojne agencije Kozjansko obisk združuje s Slomškovo rojstno hišo v zaselku Slom, Kocenovo spominsko sobo v Hotunju in rastiščem velikonočnice v Boletini. To so postaje širšega izleta. Cerkev svetega Ožbalta stoji v Unišah pri Ponikvi, medtem ko je baročna cerkev svetega Martina neposredno v Ponikvi. Na zgodovinsko-geografski poti te kraje povezujejo oznake s Slomškovima likoma Blažetom in Nežico.
Viri: Šentjur Tour: Ponikva in njeni veliki možje ↗ · Šentjur Tour: cerkev svetega Martina na Ponikvi ↗ · Šentjur Tour: spominski park na Ponikvi ↗ · Šentjur Tour: Kraška vodna učna pot Stanka Buserja ↗ · Šentjur Tour: Pot treh znamenitih ponkovških mož ↗ · Razvojna agencija Kozjansko: zloženka Ponikva, fizični strani 2–3 ↗
Baročna cerkev svetega Martina
Na mestu današnje Martinove cerkve je po turistični predstavitvi arhivsko izpričana že romanska predhodnica. Baročno stavbo so gradili med letoma 1732 in 1758 ter jo posvetili dve leti po koncu gradnje. Predstavitev jo uvršča med cerkve sladkogorskega tipa. Pravokotni ladji z nadzidanim zvonikom sledi enako visok, vendar ožji prezbiterij; na njegovi severni strani sta prizidani kapela in shramba.
Celotna dolžina cerkve znaša 35 metrov, širina pa 18 metrov. V notranjosti izstopa monumentalna prižnica rezbarske družine Mersi iz Rogatca. Freske je leta 1890 ustvaril Jakob Brollo. Med opisano opremo sta še srebrni Slomškov kelih in relikvija svetega križa, vstavljena v kristal. Turistična zloženka cerkev povezuje tudi s Slomškovim krstom.
Viri: Šentjur Tour: cerkev svetega Martina na Ponikvi ↗ · Razvojna agencija Kozjansko: zloženka Ponikva, fizični strani 2–3 ↗
Spominski park in vodno korito
V spominskem parku stoji spomenik NOB. Ob 25-letnici samostojne Slovenije so vanj postavili tudi tetraeder, nekdanjo protitankovsko oviro iz vojne za samostojnost. Opis parka ga povezuje s spominom na žrtve vojn. Na ploščadi je urejena obsežna klop, ob njej pa posodobljeno vodno korito s fontano.
Vodni element ohranja spomin na nekdanje korito za napajanje živine. Park je tudi začetek Kraške vodne učne poti Stanka Buserja. Ta od spominskega prostora vodi za Martinovo cerkev, kjer opis navaja leseni štepih oziroma vodnjak. Vodnjaki so v predstavitvi poti povezani z nekdanjo oteženo preskrbo s pitno vodo na Ponkovškem.
Viri: Šentjur Tour: spominski park na Ponikvi ↗ · Šentjur Tour: Kraška vodna učna pot Stanka Buserja ↗
Ponkovški kras na Buserjevi učni poti
Krožna učna pot je posvečena geologu in profesorju dr. Stanku Buserju. Na usmerjevalnih tablah jo označuje fosil Pironaea buseri, eden od petih fosilov, poimenovanih po njem. Objavljeni opis jo predstavlja kot lahko pot, za katero predvideva dve do tri ure. Od šole vodi mimo vaških vodnih ureditev in kraških pojavov ter se skozi gozd vrača na cesto proti Ponikvi.
Mimo pokopališča opis opozori na rastlinsko čistilno napravo in na izvir potoka Meklen pod hribom svetega Ožbalta. Ob cesti sta stalni in presihajoči kraški izvir, ki se napajata iz ponorov v Mlakarjevih rupah. Nadaljevanje vodi ob rastišču velikonočnice v Boletini do ponorov, po katerih turistična predstavitev razlaga ime Ponikva.
Pri Šmidovem kozolcu se odpre pogled na suho kraško dolino, ob jasnem vremenu tudi na Kamniško-Savinjske Alpe. Šmidov štepih leži na strmem pobočju; opis posebej omenja štiri metre globoko votlino s stalaktiti. Pot nadaljuje do Buserjeve rojstne hiše in sklene krog skozi gozd. Boletinsko rastišče je v predstavitvi uvrščeno v območje Natura 2000.
Opis ob Meklenu omenja nekdanje pranje perila in krajevno ime Periše. Rastlinsko čistilno napravo ob pokopališču predstavlja kot prvo tovrstno napravo v Sloveniji. Velikonočnico opisuje kot zaščiteno, ogroženo rastlino z vijoličnim cvetom in puhom, katere ogled je povezan z zgodnjo pomladjo. Ti postanki na kratki poti združujejo vsakdanjo rabo vode, čiščenje odpadnih voda in varstvo narave.
Viri: Šentjur Tour: Kraška vodna učna pot Stanka Buserja ↗ · Razvojna agencija Kozjansko: zloženka Ponikva, fizični strani 2–3 ↗
Pot treh znamenitih mož in železniška postaja
Zgodovinsko-geografska pot je poimenovana po lavantinskem škofu Antonu Martinu Slomšku, geografu in kartografu Blažu Kocenu ter slovničarju in leksikografu Mihaelu Zagajšku. Objavljeni opis zanjo navaja dolžino 12 kilometrov in približno štiri ure hoje. Od šole vodi do razgledne točke pri Ožbaltovi cerkvi in po delu Slomškove poti do Sloma.
Na železniški postaji Ponikva pot predstavi zgodovino Južne železnice. Turistični opis postajo povezuje z osmimi prvimi postajami na slovenskem delu proge Dunaj–Celje leta 1846. Ker leži ob tematski poti, jo navaja tudi kot drugo možno izhodišče: pohodnik lahko od postaje krene proti Hotunju. Buserjeva pot razdaljo med postajo in svojim izhodiščem pri šoli ocenjuje na približno kilometer in pol oziroma dvajset minut hoje.
Viri: Šentjur Tour: Kraška vodna učna pot Stanka Buserja ↗ · Šentjur Tour: Pot treh znamenitih ponkovških mož ↗
Hotunje, nekdanje posestvo in drevored
Iz Hotunja zgodovinsko-geografska pot nadaljuje skozi gozd do Mastenovih ribnikov, nato med njivami proti nekdanjemu posestvu Zagajškovih. Pri posestvu opis navaja zgodovinsko tablo o Mihaelu Zagajšku. Nadaljevanje ob sadovnjaku in železniški progi pripelje do kostanjevega drevoreda. Ta je v namenski predstavitvi izrecno umeščen v Hotunje, ob železniški prehod na cesti Dole–Ponikva–Loče.
Dvojni drevored divjih kostanjev je bil del graščinskega vrta iz druge polovice 19. stoletja in je vodil do graščine Ponigl. Vir opisuje dopolnjevanje leta 1997 ter strokovno sanacijo in obnovo, začeto leta 2009. Graščine ni več. Opis poti ob nekdanji vili Rosenau omenja današnjo Gobčevo hišo, kjer hranijo zbirko starin, zatem pa Šamčev peskokop s kremenovimi zrni, odlomki alg in školjk.
V predstavitvi drevoreda sta navedeni oznaki oblikovane naravne vrednote lokalnega pomena 5839 in vrtnoarhitekturne dediščine EŠD 11908. Njegovo občinsko zavarovanje kot naravnega spomenika vir povezuje z odlokom iz leta 1993, upravljanje turističnega društva pa z letom 2009. Informativne table na širši tematski poti opisujejo tudi starost sedimentov Šamčevega peskokopa.
Viri: Šentjur Tour: Pot treh znamenitih ponkovških mož ↗ · Šentjur Tour: kostanjev drevored v Hotunju ↗
Slomškova rojstna hiša v Unišah
Rojstna hiša Antona Martina Slomška je v namenski turistični predstavitvi navedena na naslovu Uniše 11. Slomšek se je v Unišah pri Ponikvi rodil leta 1800. Obnovljena hiša predstavlja njegovo življenjsko pot od otroštva in odločitve za duhovništvo do škofovske službe ter beatifikacije leta 1999. Razstava povezuje njegovo duhovniško, vzgojiteljsko in narodno buditeljsko delo. V zgornji etaži je dvorana, kjer je predstavljen tudi film o njegovem življenju.
Posebno sobo svetništva je poslikal umetnik Ivo Kisovec. Med razstavljenim gradivom so Slomškovi osebni predmeti in družinsko drevo, predstavitev pa obiskovalca seznani tudi z življenjem premožnih kmetov na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Hišo opisuje kot primer stavbne dediščine premožnega kmeta iz 18. stoletja in kot nekdanji sedež velikega družinskega posestva.
Namenski opis dostopa razdaljo od železniške postaje Ponikva do rojstne hiše ocenjuje na dvajset minut hoje. Za avtomobilski ali kolesarski dostop navaja zavoj za železniškim prehodom v Hotunju in nadaljevanje približno dva kilometra po lokalni cesti. Pri hiši je po predstavitvi urejeno večje parkirišče. Objavljeni režim, označen kot veljaven od 1. marca 2026, medtedenske oglede veže na predhodno prijavo. Na Slomu in v Ponikvi turistični vir opisuje tudi tradicionalne pohode in prireditve v Slomškov spomin.
Kocenova spominska soba v Hotunju
Blaž Kocen se je leta 1821 rodil v Hotunju pri Ponikvi. Spominska soba stoji na mestu njegove nekdanje rojstne hiše: družina Debelak je tam postavila manjšo leseno hišo, Turistično olepševalno društvo Ponikva pa je leta 2009 v njej uredilo stalno razstavo. Turistična predstavitev kot orientacijo navaja Hotunje 32, nasproti hiše. Razstava je posvečena Kocenovemu življenju in delu duhovnika, učitelja, geografa ter kartografa.
Po gimnaziji in liceju v Gradcu je Kocen nadaljeval študij bogoslovja v Celovcu. Do leta 1850 je kot kaplan služboval v različnih krajih Spodnje Štajerske, nato se je posvetil poučevanju. Učiteljska pot ga je vodila v Celje, Ljubljano, Gorico in nazadnje v Olomouc na Moravskem. Ob poučevanju se je ukvarjal z didaktiko geografije in pripravljal učbenike. Njegovo najbolj prepoznavno delo je atlas, ki je prvič izšel leta 1861.
Kocen je ustvarjal tudi stenske in ročne zemljevide, izdane v več jezikih. Namenska predstavitev poudarja uporabo njegovih del v geografskem pouku ter njihovo dolgo življenje po avtorjevi smrti. V spominski sobi je prikazan del zemljevidov iz druge polovice 19. stoletja, med predmeti pa tudi primer delovne mize iz istega obdobja.
Društvo slovenskih geografov je obeležje na rojstnem Hotunju postavilo leta 1972. Osnovna šola na Ponikvi nosi Kocenovo ime od leta 1975. Leta 2007 je Slovenska matica pripravila mednarodni simpozij in izdala zbornik; občina Šentjur je istega leta izdala knjižico profesorja Rožleta Bratca Mrvarja. Turistični opis marca navaja Kocenovo soboto s pohodom in geografskim strokovnim srečanjem. Ogled spominske sobe je predstavljen kot obisk po predhodnem dogovoru s TIC Šentjur.
Ožbaltova cerkev v Unišah
Cerkev svetega Ožbalta je druga sakralna postaja izleta po Ponikvi in okolici. Namenski opis jo umešča na zemljišče velike posesti, ki jo je v začetku 18. stoletja kupil Slomškov ded Štefan Novak. Na posesti je že stala Ožbaltova kapela iz 15. stoletja. Novak jo je dal povečati in opremiti v baročnem slogu. Vir stavbo datira v leti 1735 oziroma 1736 ter navaja predelavo leta 1856.
Na jug usmerjeno cerkev sestavljajo ladja s kapelo, zvonik in enako širok prezbiterij. Oprema je po predstavitvi večinoma baročna iz 19. stoletja. Turistična zloženka posebej izpostavi freske iz leta 1914 s prizori iz Slomškove mladosti. Cerkev obdaja odprta pokrajina s polji; zloženka in opis tematske poti jo predstavljata tudi kot razgledno postajo na poti od Ponikve proti Slomu.
Turistični vir ohranja pripoved, da je Anton Slomšek okoli cerkve pasel očetovo čredo ter drugim pastirjem na stopnicah v zvonik ponavljal nedeljski nagovor. Stopnice v tej pripovedi nastopajo kot njegova prva prižnica. Povezava z družinsko posestjo in Slomškovim otroštvom pojasnjuje vključitev cerkve v izlet, posvečen znamenitim možem. Pohodniška predstavitev obisk Ožbalta poveže z nadaljevanjem po delu Slomškove poti do rojstne hiše.
Viri: Šentjur Tour: Pot treh znamenitih ponkovških mož ↗ · Razvojna agencija Kozjansko: zloženka Ponikva, fizični strani 2–3 ↗ · Šentjur Tour: Ožbaltova cerkev v Unišah ↗
Izhodišči in informacije za obisk
Objavljena opisa obeh krožnih poti pri osnovni šoli navajata brezplačno parkirišče. Za obisk Slomškove rojstne hiše in Kocenove spominske sobe zgodovinsko-geografska predstavitev zahteva predhodno najavo. Turistično olepševalno društvo Ponikva je v zloženki navedeno na naslovu Ponikva 50; za informacije o poteh sta objavljena telefon 031 704 980 in elektronski naslov tod.ponikva@gmail.com.
Zloženka obiskovalca usmerja tudi na Turistično informacijski center občine Šentjur, Ulica skladateljev Ipavcev 17 v Šentjurju, z elektronskim naslovom tic@turizem-sentjur.com. Slomškova hiša, Kocenova soba in naravne postaje so povezane v izlet, Martinova cerkev pa omogoča zaključek zgodovinsko-geografske poti nazaj v Ponikvi.
Viri: Šentjur Tour: Kraška vodna učna pot Stanka Buserja ↗ · Šentjur Tour: Pot treh znamenitih ponkovških mož ↗ · Razvojna agencija Kozjansko: zloženka Ponikva, fizični strani 2–3 ↗