Rifnik: arheološko najdišče, grad in muzejska zbirka
Spoznajte rifniško arheološko najdišče, srednjeveški grad in zbirko izkopanin v Šentjurju. Raziščite tudi domačo stavbno dediščino.
Arheološka krajina nad Šentjurjem
Rifnik je povezan z arheološkim najdiščem nad Šentjurjem, kjer so odkrili tudi bakrenodobne najdbe. Register spremlja poselitev z grobišči od pozne bronaste dobe do srednjega veka. Na terenu so predstavljeni zidovi utrjene poznoantične naselbine, stanovanjske hiše, cisterna in zgodnjekrščanski cerkvi. Del predstavitve je rekonstruirana halštatska hiša.
Kaj so odkrila izkopavanja
Arheolog Lojze Bolta v raziskavi iz leta 1978 opisuje predhodna izkopavanja Walterja Schmida med letoma 1941 in 1943. Celjski muzej je sistematične povojne raziskave začel leta 1956. Odkriti stanovanjski objekti so bili razporejeni po terasah proti vrhu. V eni od hiš, raziskovanih leta 1963, sta bila predprostor in bivalni prostor z utrjenim ilovnatim podom.
Obrambni zid je varoval jugozahodno stran naselbine, kjer je pobočje položnejše in pristop lažji. Bolta navaja dolžino 221 metrov ter širino od enega do 1,2 metra. Približno na sredini se je nanj naslanjala stražarnica. Med najdbami iz stanovanjskih stavb omenja odlomke okenskega stekla in železovo žlindro.
Zahodno od hiš so raziskali v skalo poglobljen vodni zbiralnik. Njegov omet je zaradi primešane zdrobljene opeke rdečkast; tla se spuščajo proti severozahodnemu vogalu. V cerkvenem kompleksu so našli tudi tri oltarje, posvečene božanstvu Akvoniju, ki so jih pozneje uporabili kot gradivo. Zbiralnik je poglobljen približno tri metre pod raven tal. Bolta v njegovem spodnjem delu opisuje dobro ohranjen omet in rahlo zaobljene vogale.
Viri: Lojze Bolta: Rifnik, provincialno rimsko naselje z grobiščem, Arheološki vestnik 29 (1978),510–517 ↗
Grobni pridatki in razporeditev pokopov
Boris Vičič je leta 1990 proučil prostorsko razporeditev predmetov v poznoantičnem grobišču. Severni del označujejo predvsem pašne spone, glavniki in noži, južnega pa zapestnice, uhani in deloma fibule, torej okrasne zaponke za oblačila. Takšne razlike je obravnaval skupaj z datiranjem posameznih grobnih celot.
Med starejše severne pokope uvršča grob s spono s steklenim vložkom in grobove z uhani s poliedrom. Mlajše stopnje prepoznava po sponah s ščitastim trnom, uhanih s košarico, pašnih garniturah in zaponkah v obliki črke S. Predmeti v severnem delu pokrivajo različne odseke 6. stoletja.
Pri razlagi druge skupine pokopov predlaga širjenje okoli starejšega jedra. V njej je popisal 43 grobov, od tega 26 s pridatki. Enovrstne in dvovrstne glavnike je primerjal z drugim grobnim inventarjem. Ob morebitnih povezavah posameznih predmetov s priseljenci opozarja, da etnična opredelitev ni gotova.
Rifniški grad
Razvaline gradu stojijo na skalnem pomolu rifniškega hriba. Občinska zgodovina prvo omembo postavlja v leto 1326, ko je Viljem Vrbovški dobil tamkajšnji stolp. Pozneje sta omenjena brata Ivan in Martin Mertl, grad pa je ostal povezan s Celjskimi do izumrtja rodbine leta 1456.
Romansko zasnovo z zahodnim pravokotnim stolpom in dvoriščem so v gotiki dopolnili s peterokotnim stolpom. V njegovih oknih so ohranjeni obstenski sedeži. V 16. stoletju so grad povečali s predgradjem in oborom. Občina domnevno razrušenje leta 1635 povezuje s kmečkim uporom.
Najdbe so razstavljene v Šentjurju
Muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi je v starem trškem jedru Šentjurja, nasproti cerkve sv. Jurija, na Ulici skladateljev Ipavcev 17. Občinska predstavitev navaja več kot 600 eksponatov od mlajše kamene dobe do prihoda Slovanov. Razstavo dopolnjujejo rekonstrukcije prazgodovinske hiše in oblačil ter terenska dokumentacija.
Viri: Občina Šentjur: Muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi ↗
Kapela in stavbna dediščina v naselju
Urlebovo kapelo zaznamujejo freske v baročni tradiciji in ljudski kip Sočutne. Domačija Rifnik 33 združuje hišo, gospodarsko poslopje, kaščo, toplar in studenec; ob njej je star sadovnjak. Urbajsova pritlična hiša je v celoti lesena, s tesanimi bruni, vezanimi na križ, ter deloma ohranjenim stavbnim pohištvom. Njena dvokapna streha s čopi je krita z bobrovcem. Pri domačiji 33 so vsi objekti razen kozolca zidani, fasade členijo okenske obrobe, strehe pa so opečne. Kapela ima pravokoten tloris s polkrožnim zaključkom in dvokapno streho.
Viri: RNPD EŠD 18994: Rifnik, Urlebova kapela ↗ · RNPD EŠD 25420: domačija Rifnik 33 ↗ · RNPD EŠD 25421: Rifnik, Urbajsova hiša ↗