Šentjanž: šolska zgodovina in pot proti Krmelju
Šentjanž v občini Sevnica je sedež krajevne skupnosti, kraj šole z začetki leta 1839 in izhodišče rudarske tematske poti TK Pav proti Krmelju.
Naselje in krajevna skupnost
Šentjanž je naselje v občini Sevnica in sedež istoimenske krajevne skupnosti. Občinska predstavitev navaja njen naslov Šentjanž 22. Krajevna skupnost obsega sedemnajst naselij, zato njeno območje presega samo vas Šentjanž. Med njimi so Birna vas, Budna vas, Cerovec, Hinje, Kal pri Krmelju, Kamenica, Kamenško in Kladje pri Krmelju.
V istem občinskem seznamu so še Koludrje, Leskovec v Podborštu, Osredek pri Krmelju, Podboršt, Srednik, Svinjsko, Šentjanž, Štajngrob in Veliki Cirnik. Šentjanž je tako poimensko jasno ločen od okoliških naselij, čeprav jim daje ime skupna krajevna skupnost. Občinska predstavitev za celotno skupnost objavlja tudi zapisnike sej njenega sveta.
Cerkev v zgodovini stare župnije
Janez Höfler v knjigi O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem obravnava cerkev svetega Janeza Krstnika v Šentjanžu ob vzhodnem koncu stare šentruperške župnije. Uvršča jo med dve domnevno stari krstni cerkvi tega območja. Beseda domnevno je del njegove razlage, ne potrjena letnica nastanka.
Po isti obravnavi je šentjanška cerkev ves srednji vek ostala podružnica, podatkov o njej iz tega obdobja pa avtor ne navaja. V nadaljevanju posebej obravnava cerkev na Mirni; njene arhivske omembe zato ne določajo starosti cerkve v Šentjanžu.
Viri: Janez Höfler: O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem, fizična stran 279, tiskana 277 ↗
Začetki šole in nova stavba
Občinsko gradivo iz septembra 2024 vsebuje zgodovino Osnovne šole Milana Majcna Šentjanž. Šola je bila ustanovljena leta 1839, prvotno poslopje pa je bilo zgrajeno dve leti pozneje. Dela za novo šolsko stavbo so se začela leta 1957. Finančne težave so gradnjo podaljšale, zato je pouk v novi stavbi stekel šele februarja 1961.
Šola nosi ime narodnega heroja Milana Majcna. Občinski zgodovinski opis ga predstavi kot domačina, ki je 29. oktobra 1941 padel v boju z nemškimi okupatorji v Murencah pri Šentjanžu. Poimenovanje šole tako ohranja spomin na konkretno osebo in dogodek, povezan z okolico kraja.
Viri: Občina Sevnica: gradivo o OŠ Milana Majcna Šentjanž, september 2024, fizična stran 4 ↗
Podružnici, pouk in šolski prostori
Leta 1963 sta bili šoli Veliki Cirnik in Kal priključeni kot podružnici centralne šole v Šentjanžu. Zaradi premajhnega števila učencev v oddelkih so se vsi njuni učenci pozneje prešolali na centralno šolo: iz Velikega Cirnika leta 1974, iz Kala pa leta 1975. Šentjanž je s tem prevzel tudi pouk teh skupin otrok iz okoliških krajev.
Med letoma 1974 in 1981 je šola organizirala kombinirani oddelek od prvega do četrtega razreda s prilagojenim programom. Leta 1975 je uvedla malo šolo, leta 1978 pa je predmetna stopnja delovala kot celodnevna osnovna šola. Opis omenja tudi šolo v naravi za učence četrtega razreda.
Novo telovadnico je šola pridobila leta 1971. Obnova strehe, razširitev kuhinje in dograditev učilnic, financirane s pomočjo Občine Sevnica in samoprispevkov, so omogočile prehod na enoizmenski pouk. Stavba je bila leta 2015 energetsko sanirana, leta 2016 je dobila prizidek z novo telovadnico, leta 2017 novo kotlovnico, leta 2019 pa dograjeno kuhinjo z jedilnico.
Viri: Občina Sevnica: gradivo o OŠ Milana Majcna Šentjanž, september 2024, fizična stran 4 ↗
Rudarska tematska pot proti Krmelju
Uradni turistični portal Visit Sevnica predstavlja tematsko pot TK Pav med Šentjanžem in Krmeljem. Vodi skozi gozdove in obronke območja, kjer so nekoč kopali rjavi premog. Informativne table ob poti pojasnjujejo zgodovino rudarjenja, življenje knapov in pomen premogovništva za razvoj tega območja.
Izhodišče opisane poti je v Šentjanžu. Po z usmerjevalnimi tablami označenih stezicah pot vodi mimo Douglasove jelke do Črne mlake. Portal to jezerce povezuje z območjem nekdanjega dnevnega kopa. Nadaljevanje gre mimo vzpenjače, s katero so nekoč tovorili premog, do reke Hinje, pot pa se konča v Krmelju.
Turistični opis pot namenja družinam, šolarjem in ljubiteljem kulturne dediščine. Njene vsebinske točke povezujejo gibanje v naravi z raziskovanjem ostankov rudniških objektov in zgodb ljudi, ki so tu delali. Šentjanž je njen začetni kraj; posamezne naslednje točke so del širše povezave s Krmeljem.