Spodnje Tinsko: dve gotski cerkvi in vinske kleti
Spodnje Tinsko povezuje vinogradniško krajino, cerkvi sv. Ane in Matere božje ter domačije s kletmi in ganki.
Vinogradniški kraj s cerkvama na griču
Spodnje Tinsko je vinogradniški kraj v občini Šmarje pri Jelšah. Turistični zavod tukaj izpostavlja gorice in zidanice ter Šmarsko-virštanjsko vinsko turistično cesto. Na griču stojita tesno druga ob drugi cerkvi sv. Ane in Matere božje. Tinsko je skupaj s Sladko Goro in cerkvijo sv. Roka nad Šmarjem povezano v romarsko triado.
Viri: Javni zavod TŠM Šmarje pri Jelšah: Tinsko, cerkev sv. Ane in cerkev Matere božje ↗
Gotska cerkev sv. Ane
Jože Curk nastanek Anine cerkve umešča na konec 14. stoletja. Njeno notranjščino pokrivajo križnorebrasti oboki. V ladji jih nosijo služniki, v prezbiteriju konzole; eno od njih krasi ščit s celjskimi zvezdami. Na severni steni so ostanki gotske figuralne poslikave.
V 17. stoletju so prizidali sedanji zvonik, leta 1733 pa pevsko emporo. Glavni oltar iz druge polovice 17. stoletja hrani predelan gotski kip Ane z Marijo. V prezbiteriju je opisana votivna slika Polaganje v grob iz leta 1670.
Viri: Jože Curk: Zemljiško gospostvo Žusem, gradbenozgodovinska skica, ČZN 1984/1, str. 29–30 ↗
Marijina cerkev z zvezdastimi oboki
Marijina cerkev stoji zahodno od Anine. Posebnost je dvoladijska dvoranska notranjščina z osmimi zvezdastimi oboki, oprtimi na tri osmerokotne slope in obstenske služnike. V prezbiteriju je naslikana letnica 1524, ki jo Curk povezuje z obokanjem tega dela.
Glavni oltar je datiran v leto 1644 in je bil v 18. stoletju razširjen. V njem je Marijin kip iz okoli leta 1400. Stranske oltarje krasijo slike Antona Lerchingerja.
Viri: Jože Curk: Zemljiško gospostvo Žusem, gradbenozgodovinska skica, ČZN 1984/1, str. 29–30 ↗
Ganki, kleti in nekdanji prostor za mlatenje
Vinska klet številka 34a je pritlična, ob breg postavljena zidana stavba. Vhoda v klet in prešnico sta na stranskem pročelju, bivalni del pa ohranja tradicionalno zasnovo. Domačijo Spodnje Tinsko 39 sestavljajo zidana vrhkletna hiša, toplar in gospodarsko poslopje, katerega spodnji del je zidan, zgornji lesen.
Vinska klet pri domačiji 36 združuje kamen in les. Lesena bruna so na vogalih vezana na križ, ohranjeno pa je tudi okno na smuk. Hiša številka 34 je v celoti podkletena in kamnita; severno pročelje v celoti obdaja gank. Notranjost ohranja tradicionalno razporeditev prostorov.
Hram pri domačiji 38 je drugačnega izvora: nepodkletena stavba je nekoč služila kot pod za mlatenje pšenice. Vinska klet pri domačiji 21 je ob breg postavljena z daljšo in krajšo stranico, na prednjem pročelju pa ima gank. Pri domačiji 26 do vhoda v klet vodijo kamnite stopnice; spodnji del je kamnit, zgornji deloma lesen.
Viri: RNPD EŠD 21482: domačija Spodnje Tinsko 39 ↗ · RNPD EŠD 26715: vinska klet na domačiji Spodnje Tinsko 36 ↗ · RNPD EŠD 28876: hiša Spodnje Tinsko 34 ↗ · RNPD EŠD 26713: hram na domačiji Spodnje Tinsko 38 ↗ · RNPD EŠD 25736: vinska klet na domačiji Spodnje Tinsko 21 ↗ · RNPD EŠD 26714: vinska klet na domačiji Spodnje Tinsko 26 ↗ · RNPD EŠD 15313: vinska klet Spodnje Tinsko 34a ↗
Terenska raziskava podzemne vode
Majda Lazić je v diplomskem delu iz leta 2018 raziskovala lokacijo raziskovalno-kaptažne vrtine v bližini kmetije Žlof na Spodnjem Tinskem. Pri delu je sodelovala z inštitutom Geo-Aqua in komunalnim podjetjem OKP Rogaška Slatina, ki je iskalo dodatne količine vode za oskrbo območja.
V avtorskem izvlečku opisuje pregled arhivskih podatkov in geološko kartiranje. V širši okolici Tinskega so oligocenske in miocenske klastične kamnine, kvartarni nanosi ter manjši delež srednjetriasnih vulkanskih kamnin. Na območju Rudnice so pomembni dobro prepustni zgornjetriasni karbonati z že izdelanimi vodnimi vrtinami.
Začetni oceni so sledili geofizikalne raziskave, vrtanje in črpalni preizkus. Avtorica poroča o potrjenem zajemu z novo vrtino VT-4/15. Raziskava je po njenem izvlečku zagotovila zadostno količino kakovostne pitne vode za takratne potrebe. To je rezultat tedanje raziskave, ne današnje potrdilo o kakovosti vode iz poljubnega vaškega izvira.
Lokalna kulinarika in ločitev obeh naselij
Turistično-vinogradniška kmetija Gorca pri Krašu je v namenski predstavitvi opisana s kamnito obokano zidanico. Ponudba vključuje domačo hrano, lastna vina in suhomesnate izdelke. Sprejemajo zaključene skupine in posamezne popotnike; obisk je po predhodnem dogovoru.
Tudi ogled obeh cerkva turistični zavod navaja po predhodnem dogovoru. S tem obiskovalec lažje uskladi željo po ogledu notranje opreme z dejansko dostopnostjo sakralnih prostorov.
Viri: Javni zavod TŠM Šmarje pri Jelšah: Tinsko, cerkev sv. Ane in cerkev Matere božje ↗ · Javni zavod TŠM Šmarje pri Jelšah: lastna destinacijska predstavitev Gorce pri Krašu ↗
Spodnje in Zgornje Tinsko
Krajevno skupnost Tinsko sestavljata dve samostojni naselji: Spodnje Tinsko in Zgornje Tinsko. Sedež krajevne skupnosti je v Zgornjem Tinskem. Podatkov celotne skupnosti zato ne gre pripisovati samo Spodnjemu Tinskemu.