Sveti Štefan pri Šmarju: cerkev, stara šola in osmica
Sveti Štefan je obcestna vas s cerkvijo, dolgo šolsko zgodovino in pohodniško Turistično osmico.
Obcestna vas s cerkvijo nad kmetijami
Sveti Štefan v občini Šmarje pri Jelšah je v registru kulturne dediščine opisan kot obcestna vas gručastih kmetij. Ohranjena sta njena prostorska zasnova in stavbni fond, izrazita vaška dominanta pa je cerkev sv. Štefana.
Cerkev z baročno opremo
Jože Curk v gradbenozgodovinski raziskavi navaja omembo cerkve leta 1494 kot podružnice Zibike. Prvotno stavbo so sestavljali zvonik, nižja ladja z ravnim stropom in obokan prezbiterij. Ob koncu 17. stoletja so ladjo povišali in obokali, uredili pevsko emporo ter dodali stranski kapeli in zakristijo.
Po Curkovem popisu sta stranska oltarja iz leta 1710 delo konjiškega kiparja Mihaela Pogačnika. Glavni oltar pripisuje Leopoldu Götzlu in ga umešča okoli leta 1850, prižnico in orgelsko omaro pa v tretjo četrtino 18. stoletja. Posebej omenja figuralno okrašen zvon z letnico 1691 in ovalno baročno obzidje.
V zgodovinskem opisu je zabeležena tudi obnova po potresu leta 1974. Curk pri župnišču iz leta 1766 določa tudi letnici poznejših prezidav: 1835 in 1872. Raziskava obravnava cerkev v širšem prostoru žusemskega gospostva, v katerem so se vaška svetišča skozi stoletja arhitekturno spreminjala.
Viri: Jože Curk: Zemljiško gospostvo Žusem, gradbenozgodovinska skica, ČZN 1984/1, str. 27 ↗
Stara šola iz leta 1908 in secesijske vratnice
Stara šola je nadstropno poslopje iz leta 1908 z osemosnim pročeljem. Srednjo os vhodne strani poudarja strešno čelo z dvokapnico na čop. Današnja podružnična šola je na drugem naslovu; stare stavbe ne gre enačiti z novejšim šolskim objektom.
Hiša Sveti Štefan 59 je bila zgrajena leta 1869, današnja podoba pa izhaja iz leta 1938. Vhod krasijo secesijske vratnice s kovanimi mrežami. Na južni strani sta vrt z leseno uto in fasadna niša za kipec.
Pri domačiji 58 register opisuje toplar na kamnitih podstavkih s tremi pari oken. Njegove podporne ročice so na eni strani dvojne in ravne, na drugi enojne in rezljane. Na strani je lesen gank.
Viri: RNPD EŠD 22727: župnišče ↗ · RNPD EŠD 26893: stara šola ↗ · RNPD EŠD 27025: hiša Sveti Štefan 59 ↗ · RNPD EŠD 26723: kozolec domačije Sveti Štefan 58 ↗
Šolska zgodovina in posledice potresa
Zgodovinski arhiv Celje po šolski kroniki ustanovitev tukajšnje šole umešča med letoma 1850 in 1851. Omenja tudi zgodnejše poučevanje po domovih okoli leta 1830, vendar začetkov ne določa povsem enoznačno. Leta 1879 so staremu poslopju dodali učilnico, ob odprtju nove stavbe leta 1908 pa je bilo vpisanih 213 otrok.
Leta 1941 je nemški okupator odpustil slovenske učitelje in uvedel nemščino. Pouk v slovenščini se je vrnil po osvoboditvi leta 1945. V petdesetih letih so šolo elektrificirali, leta 1973 priključili na vodovod, potres leta 1974 pa jo je poškodoval tako, da poučevanje ni bilo več varno.
Novo šolsko stavbo so zgradili naslednje leto. Leta 1978 se je šola formalno kot podružnica vključila v Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah. Arhiv beleži tudi menjavo krajevnega in šolskega imena: leta 1955 Vinski vrh pri Slivnici, leta 1994 znova Sveti Štefan.
Viri: Zgodovinski arhiv Celje: Osnovna šola Sveti Štefan, historiat fonda SI_ZAC/1741 ↗
Krajevno središče in varnejša pot do šole
Istoimenska krajevna skupnost poleg Svetega Štefana združuje Brezje pri Lekmarju, Babno Reko, Babno Goro, Babna Brda, Bukovje v Babni Gori, Grobelce in Lekmarje. To je širše upravno območje od samega naselja.
Občina je maja 2025 poročala o končani sanaciji plazu ob lokalni cesti Grobelce–Sveti Štefan. Ob podružnični šoli so bili urejeni nova avtobusna postaja, pločnik in drugi prometni elementi. Gre za opis zaključenih del, ne zgolj starega investicijskega načrta.
Viri: Občina Šmarje pri Jelšah: krajevna skupnost Sveti Štefan ↗ · Občina Šmarje pri Jelšah: Slovesnost na Sv. Štefanu, izvedena prometna ureditev, 16. maja 2025 ↗
Daniel Artiček in Turistična osmica
Pisatelj in zbiralec ljudskega slovstva Daniel Artiček (1933–2016), rojen v sosednjih Grobelcah, je osnovno šolo obiskoval na Svetem Štefanu. Knjižnična biografija navaja, da je leta 1994 ob petstoti obletnici omembe kraja zarisal in označil pohodniško Turistično osmico.
Krajevnim imenom in spominu se je posvetil tudi v delu Od Sv. Štefana preko Vinskega Vrha do Sv. Štefana. Pozneje je uredil publikacijo o stoletnici stare šole. Njegova spominska soba s knjigami, priznanji in filmom je v Dobrini, kjer je dejavno pomagal pri razvoju tamkajšnjega turističnega društva.
V njegovem opusu so tudi Legende grofije žusemske in zgodovinski roman Glažarjev sin. Zapisoval je ljudsko slovstvo Žusma in širšega Kozjanskega, pomemben del njegovega pisanja pa je prežet s humorjem.