Srednja Bela: cerkev svetega Egidija, oltarji in freske
Srednja Bela v občini Preddvor ohranja cerkev svetega Egidija z rebrastim prezbiterijem, tremi oltarji in Krištofovo fresko. Župnijska zgodovina opisuje njene prezidave, obnovo po potresu ter nekdanje pokopališče okoli cerkve.
Srednja Bela in belska cerkev
Srednja Bela je naselje v občini Preddvor. Župnijski zgodovinski opis dr. Jureta Volčjaka jo povezuje s cerkvijo svetega Egidija, opata, ter omenja zapis kraja iz leta 1217 z obliko de Velach. Cerkev je bila po tem opisu zgrajena za štiri soseske: Spodnjo, Srednjo in Zgornjo Belo ter Hraše.
Avtor postavitev cerkve v petnajsto stoletje in prvo omembo ob posvetitvi leta 1520 poda z zadržkom. Tudi pripoved o predhodni kapelici, ki naj bi jo postavili lastniki gradu Brdo, ni predstavljena kot dokončno potrjeno dejstvo.
Viri: Individualna fotografija Srednje Bele in licenca ↗ · Župnija Preddvor, dr. Jure Volčjak: cerkev sv. Egidija na Srednji Beli ↗
Ladja, prezbiterij in prenove
Župnijski opis navaja barokizirano romansko ladjo in petstrano zaključen prezbiterij z rebrastim obokom iz časa okoli leta 1520. Dva sklepna kamna prikazujeta viteza, ki ju avtor domnevno povezuje z lastniki gradu Brdo. Ob njiju je devet manjših kamnitih plošč z grbi.
Prvotni kasetirani leseni strop ladje so zaradi dotrajanosti odstranili leta 1856. Manjša gotska okna so nadomestili z večjimi baročnimi. Opis domneva tudi širitev proti zahodu, s katero so pridobili kor in povečali ladjo. Leta 1922 je zvonik izgubil prejšnjo zaključeno obliko z dvema čebulama in dobil koničasto streho.
Viri: Župnija Preddvor, dr. Jure Volčjak: cerkev sv. Egidija na Srednji Beli ↗
Trije oltarji in njihove podobe
Sedanji veliki oltar svetega Egidija izvira iz leta 1888. Njegovo osrednjo podobo predstavlja kip svetnika, ki ga občasno prekrijejo s sliko Egidija s košuto. Sliko je izdelal kranjski slikar Matija Bradaška. Ob straneh stojijo sveti Luka z volom, sveti Matija s sekiro, sveti Matej z angelom ter sveti Ambrož z gorečim srcem.
Stranski oltar Matere božje je opisan kot bogato okrašen zlati oltar. V glavni niši je kronana Marija z detetom, nad njo pa angel varuh z otrokom. Vrh zaključuje nadangel Mihael s tehtnico. Oltar je povezan s skrbjo vaščanov Zgornje Bele.
Skromnejši oltar svetega Ahaca izvira iz leta 1645. Nad njegovo podobo je angel s križem, zanj pa po župnijskem opisu skrbijo vaščani Srednje Bele. Pri tem oltarju je od leta 1615 delovala bratovščina svetega Ahaca. Ohranila se je listina papeža Benedikta XIV. iz leta 1748 o odpustku za rajne člane bratovščine.
Viri: Župnija Preddvor, dr. Jure Volčjak: cerkev sv. Egidija na Srednji Beli ↗
Poslikave na zunanjščini
Južno fasado krasi velika freska svetega Krištofa, ki na rami nosi Jezusa. Ob vzidavi okna je bila poškodovana in okrnjena. Odkrili so jo pri obnovi zunanje fasade leta 1997; umetnostnozgodovinska datacija, navedena v župnijskem opisu, jo umešča v šestnajsto stoletje.
Nad glavnim vhodom je mlajša poslikava domačina Jožefa Delavca iz leta 1904. Prikazuje svetega Ahaca, Marijino kronanje in svetega Egidija. Župnijski avtor jo opisuje kot slabše ohranjeno, zato posamezne slike niso predstavljene kot nespremenjeno ohranjene od nastanka.
Viri: Župnija Preddvor, dr. Jure Volčjak: cerkev sv. Egidija na Srednji Beli ↗
Potresna obnova in nekdanje pokopališče
Po potresu v Furlaniji leta 1976 je bila cerkev močno razpokana. Obnova leta 1978 je vključevala statično povezavo stavbe, nova okna in fasado. Zvonik je nad linami za zvonove dobil betonsko ploščo in novo ostrešje. Leseni pod na koru in kamniti pod v zakristiji so zamenjali leta 1980, električno zvonjenje pa namestili leta 1982.
Okoli cerkve je bilo nekdaj pokopališče. Župnijska zgodovina navaja zadnji pokop junija 1962, poznejše pokopavanje prebivalcev vseh treh Bel in Hraš na novem pokopališču v Preddvoru ter opustitev belskega pokopališča leta 1980. Cerkev svetega Egidija je občina Preddvor leta 2006 razglasila za spomenik lokalnega pomena.
Zgodovina zvonov vključuje odvzem bronastih zvonov med prvo svetovno vojno leta 1917. Leta 1921 je KID Jesenice dobavila dva jeklena zvonova. Manjši bronasti zvon iz leta 1927 je delo Zvonarne in livarne Šentvid nad Ljubljano; nosi podobi Žalostne Matere božje in svetega Egidija.
Viri: Župnija Preddvor, dr. Jure Volčjak: cerkev sv. Egidija na Srednji Beli ↗