Tupaliče znamenitosti ob Kokri in kolesarske poti
Lega Tupalič med Kokro in Vrtičnikom
Tupaliče se raztezajo ob cesti med Kranjem in Jezerskim, na terasi nad levim bregom reke Kokre. Hiše so zbrane v dveh gručah. Okoli cerkve sv. Klemena je staro kmečko jedro, višje, ob zahodnem vznožju Vrtičnika, pa mlajši del vasi. Razporeditev naselja je povezana z lego med rečno teraso in pobočjem, kamor je pomaknjena zgornja skupina hiš. [4]
Sledovi starejše poselitve segajo tudi na vzpetine nad današnjo vasjo. Na Vrtičniku so odkrili prazgodovinsko naselbino, na grebenu severovzhodno tik nad Tupaličami pa je obsežno prazgodovinsko gomilno grobišče. Najdbe rimskih grobov izvirajo iz zgornjega dela naselja. Arheološka najdišča torej zajemajo več prostorov v vasi in nad njo. [4]
Cerkev in kmetija v srednjeveških listinah
Tupališka cerkev nastopa v listini iz leta 1154, tukajšnja kmetija pa v listini iz leta 1217. Prvo je aprila v Ogleju izdal oglejski patriarh Peregrin I. Vetrinjskemu samostanu je podelil preddvorsko cerkev skupaj s pripadajočo cerkvijo v Tupaličah, njenimi desetinami in drugimi pravicami. Pred tem je obe cerkvi imel treviški škof Ulrik. Listina pojasnjuje mesto Tupalič v srednjeveški cerkveni in zemljiški ureditvi okolice Preddvora. [1]
V poznejšem zapisu je darovalec istrski mejni grof Henrik II. Andeški. Samostanu v Vetrinju je namenil kmetijo v Tupaličah ter čevljarja Janeza z njegovimi sinovi, hčerami in drugimi podložniki iz sorodstva. Poleg zemljiške posesti je zato v zapisu mogoče prepoznati posameznega obrtnika in njegovo družino. Povezava s Preddvorom se ohranja tudi pri današnji cerkveni pripadnosti: cerkev sv. Klemena je podružnica Župnije sv. apostola Petra v Preddvoru. [1]
Stavbne plasti cerkve sv. Klemena
Cerkev sv. Klemena združuje domnevno romansko ladjo s poznogotskim prezbiterijem in baročnimi predelavami. Pravokotna ladja je starejši del stavbe, tristrano sklenjeni prezbiterij pa je iz 16. stoletja. Cerkev so barokizirali v 19. stoletju; tudi zvonik je baročen. Uradna evidenca dediščine jo označuje s številko 1390. Njene današnje podobe zato ne opredeljuje eno samo obdobje, saj so stavbo skozi čas prezidavali in dopolnjevali njeno opremo. [3]
Poslikava v notranjosti je iz leta 1420. Opis dediščine jo označuje kot delo goriške delavnice, usmerjene po furlanskih zgledih, pri avtorstvu pa navaja Delavnico z Brega pri Preddvoru. V notranjosti je ohranjena tudi renesančna oprema. Pri ogledu cerkve je njeno starost mogoče spoznavati skozi stavbne dele in slikarstvo: srednjeveška poslikava sodi v drugo obdobje kakor baročne predelave, vsaka od teh sestavin pa ima svojo datacijo. [3]
Bronasti zvonovi iz Bremerhavna
V zvoniku cerkve sv. Klemena so od junija 2026 trije bronasti zvonovi, ki so prej služili evangeličanski župniji Bremerhaven v severni Nemčiji. Ulili so jih leta 1966, po nakupu pa obnovili in pripeljali v Tupaliče. Ob namestitvi so zamenjali železne zvonove. Ti so prišli na mesto nekdanjih bronastih, ki so jih leta 1917 odstranili za vojne namene. [5]
Preden so bronaste zvonove dvignili v zvonik, jih je blagoslovil nadškof Mitja Leskovar. Največji nosi posvetilo svetemu Klemenu, srednji Mariji Snežni in najmanjši svetemu Jerneju; zadnjima sta v cerkvi posvečena tudi stranska oltarja. Denar za nakup so prispevali župljani, del sredstev pa je prišel z občinskega razpisa za obnovo kulturne dediščine. Dvig je zahteval tudi poseg v zvonik, saj so morali povečati eno od njegovih lin. [5]
Kolesarski krog čez Možjanco in Štefanjo Goro
Tupaliče so na 20 km dolgi krožni kolesarski poti iz Preddvora čez Možjanco in Štefanjo Goro. Ob prihodu iz Preddvora se pri tukajšnji avtobusni postaji in pekarni odcepi cesta na Možjanco. Sledi 2 km vzpona. V središču Možjance oznake usmerjajo proti Štefanji Gori; za vasjo se trasa nadaljuje po makadamu in nato spet po asfaltu. Krog vključuje višje ležeča naselja nad dolino Kokre, zato je treba pri načrtovanju upoštevati vzpon in menjavanje podlage. [6]
Ko cesta zapusti gozd, vodi proti Štefanji Gori. Nadaljevanje se usmeri proti Krvavcu in parkirišču pri spodnji postaji žičnice, od koder gre po glavni cesti do vasi Grad. Tam se pot obrne proti Velesovemu. Za vrnitev v Tupaliče vodi čez Olševek, s čimer se sklene povezava med vasjo ob Kokri in naselji nad njo. Turistični opis zato omogoča načrtovanje krožnega izleta z vrnitvijo v Tupaliče po drugi strani. [6]
Koliko ljudi živi v Tupaličah
Na začetku leta 2026 je v Tupaličah živelo 455 prebivalcev, med njimi 225 moških in 230 žensk. To so podatki Statističnega urada Republike Slovenije za naselje v občini Preddvor. Vas ima v zbirki šifro 095014, pod katero je mogoče podatke o njej ločiti od podatkov za celotno občino. [2]
Ista zbirka prinaša tudi starostno sestavo prebivalcev Tupalič. Otroci do vključno 14 let so šteli 77 prebivalcev. V starostni skupini od 15 do 64 let je bilo 298 ljudi, skupina starih 65 let ali več pa je imela 80 prebivalcev. Tudi ta razčlenitev velja za isto referenčno leto in isto naselje kot navedeno skupno število. [2]