
Suha pri Škofji Loki: freske in stare domačije
Suha pri Škofji Loki povezuje staro vaško jedro s srednjeveško poslikano cerkvijo Janeza Krstnika.
Vas iz darilne listine leta 973
Suha pri Škofji Loki se po občinski predstavitvi omenja že v darilni listini iz leta 973. Staro vaško jedro zaznamujejo večje domačije. Med njimi občina posebej izpostavlja Španovo domačijo, kmečki dvorec, katerega model je predstavljen tudi v Loškem muzeju.
Pred Španovo domačijo, na cestnem razcepu, stoji poznobaročno trikotno znamenje iz leta 1794. Med umetnostnimi poudarki kraja je cerkev sv. Janeza Krstnika. Njen glavni oltar iz leta 1672 občinski opis pripisuje Janezu Jamšku in ga uvršča med baročne zlate oltarje.
Kristus, angeli in apostoli na oboku
Suška cerkev je enoladijska. Njeno poslikavo Loški muzej razlaga kot dognan primer kranjskega prezbiterija, pri katerem slikarski program sledi arhitekturni zasnovi. Rebrasto obokani prostor se na vzhodu zaključuje s tremi stranicami pravilnega osmerokotnika.
Osrednje stropno polje zavzema Odrešenik, stranska rombična polja evangelisti, v drugih pa so angeli. V osi s Kristusom je Sonce s človeškim obrazom. Pod obokom se vrstijo prizori iz življenja Kristusa in Marije, spodaj apostoli v naslikanih nišah, še nižje pametne in nespametne device ter svetniki.
Posebnost Suhe je Zadnja sodba na slavoločni steni med ladjo in prezbiterijem. Muzejska razlaga avtorstvo poslikav iz sredine 15. stoletja pripisuje Suškemu mojstru, ki je najbrž prišel iz Furlanije. Domači sodelavci so navedeni kot domneva. Freske sodijo v poznogotski internacionalni mehki slog. Muzejska razlaga njegove slikarske vzore povezuje s severno Italijo, Giottovim nasledstvom in sienskim slikarstvom. V Vidmu je na ta razvoj vplival Vitale da Bologna.
Viri: Boštjan Soklič, Loški muzej: cerkev sv. Janeza Krstnika na Suhi in njen kranjski prezbiterij ↗
Domačije, letnici 1863 in vaško znamenje
Domačija Suha 11 ima pritlično zidano hišo z letnico 1863 na portalu. Strešna frčada je postavljena v tlorisno izmaknjeno srednjo os in sloni na arkadah. Vzporedno stoji zidano gospodarsko poslopje; stavbi povezuje zid.
Tudi domačija Suha 27 ima na pravokotno zaključenem portalu letnico 1863. Hiša, zidan hlev in pritličen lesen pod so razporejeni v nizu. Hiša Suha 20 ima zamaknjen tloris ob veži, lesen zatrep in freske na fasadi, obrnjeni proti vaški cesti.
Znamenje sredi vaškega jedra je trikotno, s tremi stebri in nišami s kipi Srca Jezusovega, Brezmadežne ter sv. Jožefa delavca. Postavili so ga leta 1903 in obnovili leta 1995. To ni isto znamenje kot poznobaročno Španovo. Cerkev obdaja nizko obzidje, njen zvonik stoji na južni, vhodna lopa pa na zahodni strani.
Viri: RNPD EŠD 14574: domačija Suha 11 ↗ · RNPD EŠD 14575: domačija Suha 27 ↗ · RNPD EŠD 31154: znamenje v vaškem jedru ↗ · RNPD EŠD 712: hiša Suha 20 ↗ · RNPD EŠD 710: cerkev sv. Janeza Krstnika ↗
Ustanovitev župnije in jubilej 2025
V pogovoru za Loški utrip septembra 2025 je župnik Branko Potočnik pojasnil nastanek župnije Škofja Loka – Suha. Ustanovno listino je nadškof Jožef Pogačnik podpisal 30. decembra 1974, župnijo pa so slovesno razglasili 1. januarja 1975. Pred tem so Suha in pripadajoče vasi sodile pod župnijo Škofja Loka.
Potrebo po novi župniji je intervju povezal z razvojem industrije in delavskih naselij na Trati v šestdesetih letih. Pripravo ustanovitve je prevzel Andrej Glavan, poznejši prvi upravitelj. Leta 1981 ga je nasledil Janez Zupanc, ki se je lotil gradnje župnišča.
V letu 2025 so jubilej zaznamovali s pogovornimi večeri, koncertom duhovniškega okteta Oremus in osrednjo slovesnostjo 22. junija. Potočnik je v intervjuju opisal mešani, otroški in dekliški zbor Suške hruške, pritrkovalce ter poletni oratorij, ki ga pripravljajo mladi.
Viri: Leon Oblak: Jubilejnih 50 let župnije Suha, Loški utrip september 2025, str. 14 ↗
Strokovna razlaga starega slikarstva
Ob jubilejnem praznovanju 22. junija in godu zavetnika 24. junija 2025 so pripravili tudi strokovno vodena ogleda cerkve. Poročilo Katoliške cerkve ju umešča v pobudo Lepote starih cerkva. Razlaga je zajela zgodovino, slikarski program kranjskega prezbiterija in zlate oltarje 17. stoletja.
Poslikavo okoli leta 1450 poročilo povezuje s suško-bodeško-prileško slikarsko delavnico. Jernej iz Loke je posamezne podobe dopolnil okoli leta 1530. Obema junijskima razlagama je skupaj sledilo približno sto poslušalcev.
Viri: Katoliška cerkev: ogled fresk v cerkvi na Suhi pri Škofji Loki, 24. junija 2025 ↗