Sv. Primož na Pohorju: cerkev, Slomškovo delo in krajevne povezave
Sv. Primož na Pohorju v občini Vuzenica povezuje cerkev s Slomškovim gradbenim delom, gostinsko ponudbo in društveno povezavo s Šentjanžem nad Dravčami. Krajevni portret predstavi tudi starejše cerkvene lokacije in matične vire.
Kraj na pohorskem pobočju
Sv. Primož na Pohorju je naselje v občini Vuzenica. Občinska predstavitev ga uvršča med kraje, ki jih povezuje gozdna pot pod severnim delom Pohorja. Ob njem poimensko navaja Sv. Vid, Dravče in Šentjanž nad Dravčami. Pohodniške povezave so tako predstavljene kot skupna značilnost več naselij v občini, ne kot ena sama znamenitost v središču Sv. Primoža.
Za krajevno orientacijo sta uporabna dva naslova iz občinskega seznama gostinske ponudbe: Gostišče Prodnar je navedeno pri Sv. Primožu na Pohorju 1, Koča Planinc pa pri številki 41. Seznam pri prvem uporablja poštni kraj Vuzenica. Obe poimenovanji sta konkretni povezavi z naseljem; objavljene urnike je pred obiskom smiselno preveriti pri ponudnikih.
Viri: Občina Vuzenica: gostinska ponudba ↗ · Občina Vuzenica: predstavitev ↗
Sedanja cerkev in Slomškovo delo
Občinski opis cerkve, objavljen 17. maja 2016, povzema krajevno zgodovino Jožeta Praperja iz leta 2007. Za cerkev na sedanji lokaciji navaja prvo mašo leta 1789. Posvečena je svetima Primožu in Felicijanu. Opis razlikuje tri zaporedne cerkvene lokacije, zato se podatki o starejših stavbah ne nanašajo vsi na današnje poslopje.
Leta 1843 so ob cerkvi zgradili novo župnišče in gospodarsko poslopje. Gradnjo je vodil Anton Martin Slomšek, tedanji nadžupnik v Vuzenici. Obnovljeno cerkev je 18. junija 1844 posvetil lavantinski škof Ksaver Kutnar. Med letoma 1844 in 1859 so ji dodali notranjo opremo in zvonik. V opisu sta navedena raven lesen strop in trije oltarji.
Med tamkajšnjimi duhovniki občinski zapis posebej izpostavlja Ivana Dolinarja. Kot dušni pastir je tu deloval 45 let, do smrti leta 1965, ko je bil star 84 let. To je podatek o dolgotrajnem delu na župniji in njenem krajevnem življenju, ločen od Slomškove gradbene dejavnosti v devetnajstem stoletju.
Viri: Občina Vuzenica: Cerkev sv. Primoža, 17. maj 2016; Jože Praper, 2007 ↗
Starejše cerkvene lokacije
Praperjev opis prvo cerkev povezuje s Požarskim grabnom pri Lebičevem križu oziroma s Tavčmanovo ravnijo ob poti proti staremu kamnolomu. Natančna letnica njene postavitve ni znana; leto 1684 je bilo zapisano na oltarju. Vir ob tej lokaciji omenja staro trgovsko pot, ob nadaljevanju proti Kaštivniku pa nekdanje kopanje železove rude v rovih.
Drugo cerkev umešča na Šentprimški oziroma Žvirčev vrh in njeno gradnjo povezuje s časom cesarja Jožefa II. V gozdu opisuje ostanke temeljev v izmeri osem krat štiri metre, visoke približno šestdeset centimetrov. Navedba pripada objavljenemu zgodovinskemu opisu; ni navodilo za dostop do ostankov ali nova terenska meritev.
Viri: Občina Vuzenica: Cerkev sv. Primoža, 17. maj 2016; Jože Praper, 2007 ↗
Društvena povezava s Šentjanžem
Občina v svojem poimenskem seznamu organizacij navaja Turistično športno društvo Sv. Primož na Pohorju – Šentjanž nad Dravčami. Ime združuje obe naselji in kaže na skupno organizacijsko povezavo. Ob njem so v širšem občinskem seznamu tudi planinsko in smučarsko društvo oziroma klub ter kulturne organizacije iz Vuzenice. Seznam ne določa posameznih prireditev ali njihovih prihodnjih datumov.
Župnija in matični viri
Vodnik Nadškofijskega arhiva Maribor iz leta 2024 župnijo Sv. Primož na Pohorju vodi pod signaturo NŠAM 0231. Za ustanovitev župnije navaja leto 1891. Historično matično območje vključuje Vuzenico, Sv. Primož na Pohorju in Št. Janž nad Dravčami. Letnica ustanovitve župnije zato ni podatek o prvi omembi naselja.
Med izvirnimi knjigami so krstni vpisi za leta 1788–1803, 1844–1859 in 1859–1888, poročni za 1844–1885 ter mrliški za 1788–1869. Vodnik navaja tudi zapisnike duš za Sv. Primož in Št. Janž iz obdobij 1888–1899 ter 1910–1940. Poseben abecedno urejen zvezek za leta 1910–1940 zajema oferje, hlapce in žagarje. Ti opisi omogočajo izbiro konkretnega gradiva za družinsko in krajevno raziskovanje.
Najstarejšo navedeno izvirno krstno knjigo za leta 1788–1803 dopolnjuje indeks za isto obdobje. Za raziskovanje poznejših vpisov vodnik poleg izvirnikov posebej našteva dvojnike krstnih knjig za leta 1844–1858, 1860–1918 in 1920–1936. Pri zapisnikih duš K01, K02 in K03 je ohranjenost označena kot zelo dobra; tretji zvezek je posebej razvrščen po abecedi, ne po posameznih naseljih.
Viri: Nadškofijski arhiv Maribor: Vodnik 2024, fizična stran 260 ↗