Sveti Vid znamenitosti v občini Vuzenica
Sveti Vid v občini Vuzenica
Na dan 1. januarja leta 2026 je v Svetem Vidu živelo skupaj 396 prebivalcev: 194 moških in 202 ženski. Po podatkih SURS je površina naselja znašala 10,1 kvadratnega kilometra, gostota poselitve pa 39,3 prebivalca na kvadratni kilometer. Prebivalci so bili v povprečju stari 46,1 leta. Povprečna starost moških je bila 45,8 leta, žensk pa 46,4 leta. Indeks feminitete je znašal 104,1, torej je na sto moških prišlo približno 104 ženske. [1]
V istem statističnem pregledu so otroci do vključno 14. leta predstavljali 15,4 odstotka prebivalstva. Prebivalcev med 15. in 64. letom je bilo 60,1 odstotka, starih najmanj 65 let pa 24,5 odstotka. Indeks staranja je znašal 159, kar pomeni, da je na sto otrok do 14. leta prišlo 159 prebivalcev, starih 65 let ali več. Med moškimi je delež otrok znašal 16 odstotkov, delež starih od 15 do 64 let 61,9 odstotka in delež starejših 22,2 odstotka. Med ženskami so bili deleži za iste starostne skupine 14,9, 58,4 in 26,7 odstotka. Indeks staranja je pri moških znašal 138,7, pri ženskah pa 180. [1]
Cerkev svetega Vida
Vzhodno od Vuzenice, v naselju Sveti Vid, stoji na nadmorski višini 440 metrov cerkev svetega Vida. Zgradili so jo v prvi polovici 15. stoletja, prvi pisni podatek o njej pa vsebujejo fevdalne knjige iz leta 1478. V evidenci dediščine ima številko 3511. Anton Martin Slomšek je leta 1839 zanjo kupil nov zvon in jo obnovil. [2]
Muzejski opis s fotografijami iz leta 2010 navaja enoten gotski prostor s tristranim zaključkom in baročno opremo. Takrat je dvokapno streho prekrivala strešna opeka, nad njo pa je bil majhen lesen stolpič. Še leta 1925 je imela cerkev 46 metrov visok zvonik. Zapis kot skrbnika navaja Župnijo Vuzenica, podatke o zgodovini stavbe pa povzema po knjigi Jožeta Praperja iz leta 2007. [2]
Krajcvirtovo znamenje ob cesti proti Vuhredu
Na vaškem križišču ob cesti proti Vuhredu, pri naslovu Sveti Vid 27, je Krajcvirtovo znamenje iz 16. stoletja. Muzejski zapis iz leta 2010 ga opisuje kot najstarejše znamenje v občini Vuzenica in navaja evidenčno številko dediščine 8170. Ob takratnem dokumentiranju je imelo kvadraten tloris in različno velike neposlikane niše. V eni je viselo razpelo, štirikapna streha pa je bila prekrita s skodlami. [3]
Za znamenje je do svoje smrti leta 2007 skrbel Anton, gospodar Krajcvirtove domačije, rojen leta 1936. Bil je tudi cerkveni ključar. V društveni fotogaleriji za leto 2011 je zabeležen blagoslov obnovljenega znamenja, ki je tam poimenovano Krajcvirtova kapelica. [3][6]
Žebrekova Marijina tabla
Pred domačijo Žebrek na naslovu Sveti Vid 72 stoji Žebrekova Marijina tabla. Albin Osrajnik, po domače Žebrek, jo je postavil leta 1945, ko se je srečno vrnil iz vojske domov. Okoli leta 1992 jo je obnovil njegov sin Albin. Muzejski zapis o nastanku in obnovi temelji na podatkih Jožeta Praperja z dne 22. julija 2010 in Albina Osrajnika mlajšega. [4]
Leta 2010 je bila tabla pritrjena na visok lesen steber, pred njo pa je bila nameščena polica za cvetje. Njeno petkotno škatlasto ohišje je imelo dvokapno leseno streho. Marijin kipec v notranjosti so pred vremenskimi vplivi varovala lesena zastekljena vrata. Takratno podobo znamenja je na fotografijah zabeležil Vinko Skitek. [4]
Vidova pot od igrišča do cerkve
Občina Vuzenica je v svojem pregledu pohodništva, objavljenem 17. maja 2016, Vidovo pot opisala kot pot z izhodiščem pri igrišču v Svetem Vidu, od koder vodi skozi gozd do cilja pri cerkvi svetega Vida v istem naselju. [5]
Odprtje Vidove poti je zabeleženo v društvenem arhivu za leto 2010. Fotografije iz leta 2012 prikazujejo pohod, ki je potekal 2. maja. Konec leta 2016 je društvo objavilo še vabilo na novoletni pohod za 7. januar 2017; pohodniki naj bi se zbrali pri društveni hišici. [6]
Društvo in Šentviške igre
Športno turistično društvo Sveti Vid so registrirali 1. julija 1995 na Upravni enoti Radlje ob Dravi. Potrebno dokumentacijo je uredil Franc Peruš. Pred tem so krajani dejavnosti organizirali kot skupina občanov. Društvena predstavitev navaja naslov Sveti Vid 26, med cilji delovanja pa druženje krajanov in ohranjanje domačih šeg. V arhivu so objave o kresovanjih in koledovanju, pa tudi o ocenjevanju moštov, vin ter sokov. [6]
Občina je 10. avgusta 2026 poročala o Šentviških igrah, ki jih je domače društvo pripravilo na igrišču v Svetem Vidu. Predsednica Nada Jeznik je predstavila pet preizkušenj: prenašanje fižolčkov s slamico, obešanje obešalnikov na stojalo, prenašanje lončkov z baloni, prenašanje vode s kozarcem in rusko kegljanje. Za slednje je povedala, da ga vključujejo v vse svoje igre. Pri preizkušnjah sta poleg telesne pripravljenosti štela tudi taktika in sodelovanje članov ekip. [7]