Vuzenica: Slomškova soba in zgodovina trga ob Dravi
Vuzenica ob Dravi ima srednjeveško trško jedro s cerkvijo svetega Miklavža in župniščem, kjer je Slomškova spominska soba. Razvoj kraja so oblikovali grad, obrt in trgovina, pozneje pa tudi prevoz lesa po Dravi.
Od prve omembe do Starega in Novega trga
Prva zanesljiva pisna omemba Vuzenice je iz leta 1238. Takrat je bila že sedež gospoščine, odcepljene od Dravograda, in fare, izločene iz Šmartna. Naselje je zato starejše od ohranjene listine, njegovega nastanka pa ni mogoče natančno datirati. Starejšo naselbino občinski zgodovinski pregled umešča k cerkvi nad potokom Cerkvenica.
Leta 1238 je grad že stal, pod njim pa so se razvijale obrti in rokodelstvo. Vuzenica je kot trško naselje prvič omenjena leta 1288. Stari trg je zrasel okoli cerkve, nastanek Novega trga med grajskim gričem in Dravo okoli leta 1280 pa zgodovinski pregled pripisuje Kolonu III. Vuzeniškemu.
Cerkev svetega Miklavža in širša župnija
Cerkev svetega Miklavža je omenjena leta 1238 skupaj z vikariatnim župnikom Dietmarjem. Samostojnost leta 1254 in izločitev iz šmartinske pražupnije leta 1265 sta mejnika cerkvene uprave, ne datuma gradnje današnje cerkvene stavbe.
Vuzeniška župnija je povezovala širše območje, med drugim Trbonje, Dravče, Vuhred in Ribnico. Njena zgodovinska vloga je tako segala čez današnje meje naselja.
Slomškovo delo in poslikani strop iz leta 1653
Anton Martin Slomšek je v Vuzenici med letoma 1838 in 1844 deloval kot nadžupnik, dekan in šolski nadzornik. Tu je napisal učbenik Blaže in Nežica v nedelskej šoli, zato ima kraj svoje mesto tudi v zgodovini slovenskega šolstva in jezika.
V župnišču je njegova spominska soba z bogato poslikanim stropom z letnico 1653. Strop je precej starejši od Slomškovega bivanja v kraju. Za ogled sobe in dostop do drugih župnijskih prostorov se pozanimajte pred prihodom.
Prevoz lesa po Dravi in prihod železnice
Vuzenica je mitnino pobirala že leta 1364. Od 16. stoletja sta se močneje razvijala splavarstvo in gradnja šajk, s katerimi so les prevažali vse do Vojvodine. Gozdovi na pohorskih pobočjih so oskrbovali žage, Drava pa je omogočala prevoz lesa.
Železniško progo med Mariborom in Dravogradom so zgradili leta 1863, kar je spremenilo prometne razmere v dolini. Po drugi svetovni vojni sta razvoj Vuzenice spodbujali nova elektrarna in širitev industrije.