Vipolže: renesančna vila, novi grad in briške domačije
Vipolže ob južnem robu Brd povezujejo vinogradniško pokrajino z zgodovino stare vile, novega gradu in kamnitih domačij. Muzejska razstava v Vili Vipolže razkriva menjavanje lastnikov in prezidave, strokovno poročilo pa dokumentira obnovo domačije Vipolže 53.
Vas ob meji in briška pokrajina
Turistična predstavitev Brd umešča Vipolže neposredno ob mejo, v skrajni jugovzhodni del Brd. Uvršča jih med najstarejše briške vasi in prvo omembo pripisuje letu 1170. V opis kraja vključuje grajsko dediščino, stare ciprese, vodni mlin in najdbe fosilnih numulitinov. Pri mlinu izrecno navaja, da je še deloval v devetdesetih letih dvajsetega stoletja; podatek zato ne potrjuje njegovega današnjega obratovanja.
Lovski dvorec in plemiški lastniki
Stara vila je bila prvotno lovski dvorec goriških grofov. Turistični opis omenja tudi vzrejo konj ter poznejše rodbine Herberstein, della Torre, Attems, Petzenstein in Teuffenbach. Večkrat prezidano stavbo povezuje z renesančno preureditvijo v beneškem slogu v sedemnajstem stoletju. Pred gradom opis navaja nekdanji park z baročnim vodnjakom, starimi cipresami in hrasti. Današnja turistična predstavitev poudarja pravokotno zasnovo z dvema stolpičema in nekdanjo vlogo poletne rezidence z zelenim parkom.
Goriški muzej v avli predstavlja razstavo Vila Vipolže od prve omembe do danes. Razstavljene makete pojasnjujejo razvoj stavbe skozi renesančne, baročne in poznejše prezidave. Kopija dokumenta na razstavi potrjuje nakup: Febo della Torre je prvotni lovski dvorec kupil 14. aprila 1460. Panoji obiskovalca podrobneje seznanijo z lastniki od petnajstega stoletja naprej.
Viri: Turistična predstavitev vasi Vipolže ↗ · Goriški muzej: zgodovinska razstava v Vili Vipolže ↗ · Turistična predstavitev Vile Vipolže ↗
Razstavni dokumenti, vino in knjižnica
Muzejska predstavitev med znanimi člani rodbine izpostavlja Rajmunda VI. Rudolf II. ga je med letoma 1590 in 1593 postavil za habsburškega poslanika na beneškem dvoru, leta 1597 pa pri Svetem sedežu. To je del razstavne zgodbe o rodbini, ki je v Vipolžah občasno bivala in poslopju dala velik sijaj.
Po požaru leta 1800 je družina della Torre stavbo prodala družini Attems. Muzej navaja, da so jo novi lastniki uporabljali izključno za shranjevanje pridelkov, predvsem vina, glavne dajatve kolonskih družin. V začetku dvajsetega stoletja je dvorec in posestvo kupil Rudolf Erard Anton baron Teuffenbach. Stare stavbe ni obnavljal, temveč si je zgradil novo vilo. Del njegove bogate knjižnice je na ogled v razstavi.
Novi grad in današnji kulturni prostori
Turistični opis ločeno predstavlja tako imenovani novi grad, zgrajen v osemnajstem stoletju v baročnem slogu. Po drugi svetovni vojni je bil v njem sedež zadruge, pozneje pa stanovanja. Teh podatkov ne gre zamenjati z zgodovino stare renesančne vile, čeprav sta obe stavbi del iste krajevne predstavitve.
Obnovo zunanjosti in notranjosti stare vile je s sredstvi Evropske unije izvedlo Ministrstvo za kulturo pod strokovnim nadzorom novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Turistična predstavitev jo danes opisuje kot prostor kulturnega turizma, razstav, druženj in porok. Nadstropje z dvoranami ohranja ime Piano Nobile, med navedenimi prostori pa so tudi kavarna, obokana vinska klet in banketna soba.
Viri: Turistična predstavitev vasi Vipolže ↗ · Turistična predstavitev Vile Vipolže ↗
Kamnit porton in obnova domačije Vipolže 53
Poročilo Varstvo spomenikov pri domačiji Vipolže 53 navaja evidenčno številko dediščine 25332. Domačijo sestavljajo trije raščeni objekti v obliki črke U, zidan porton in vodnjak z letnico prenove 1909. Izročilo o nekdanjem samostanu redovnic je v prispevku predstavljeno kot izročilo, ne kot dokumentirano dejstvo. Opis stavb vključuje kamnito in opečno gradnjo, korčno kritino ter lesene in trstične konstrukcijske sestavine.
Strokovni prispevek dokumentira obnovo v letih 2018–2019. Med obravnavanimi deli so streha, vodoravno povezovanje stavbe zaradi potresne varnosti in utrjevanje balkona z armiranobetonsko ploščo ter lesene ograje s sohami. Avtorji opisujejo več gradbenih faz ter ohranjanje starejših stavbnih sestavin. Prispevek je dokaz konkretne obnove domačije; načrtovana turistična raba v takšnem poročilu sama ne potrjuje današnje ponudbe ali možnosti obiska.
Viri: Varstvo spomenikov: domačija Vipolže 53, fizična stran 164 ↗